Smeh je zdrav

EFLgeek je dal na YouTube naslednjo video smešnico z naslovom Japanese Global Practical Joke. Najraje bi vam razpredala o njej, pa vendar ne bom. Gledanje videa po seciranju ne bi bilo več tako zanimivo. Nekatere reči so pač najboljše v originalu.

Priporočila bi tudi ogled še enega videa: Rowana Atkinsa v oddaji Daily Show. Humor je namreč zelo britanski. Lahko ga primerjate z ameriškim v isti oddaji: tu ali tu.

Končno, YouTube je tudi mesto, kjer si s svojimi učenci ali dijaki ogledate The Daily English Show in skupaj vadite dialoge.

Pisma računovodij in korpus neke stroke

Se spomnite prispevka, ki napoveduje članek Johna Flowerdewja o korespondenci, ki jo pišejo računovodje v neki multinacionalki? Članek je izšel v drugi številki English for Specific Purposes.

Flowerdew in Wan prvo analizirata žanrske kategorije 9 pisem in 16 faksov, ki so jih v zvezi z obračnavanjem davkov pošiljali računovodje. Ugotovila sta, da se kategorije v teh dveh tipih korespondence razlikujejo ter da do razlik prihaja tudi v sosledju kategorij.

Na ravni mikroanalize sta se osredotočila na vljudnostne prvine pisem in faksov in ugotovila, da igra modalnost pomembnejšo vlogo le v dveh delih: tam, kjer pisec prosi za podatke, in v zaključku, kjer izkaže svojo pripravljenost pomagati. Zanimivi so tudi izsledki intervjujev in etnografski zapis poteka dela v pisarni, vendar o tem več v članku.

Sicer pa je cela številka zelo zanimiva, saj načenja tudi vprašanja strukturiranosti e-sporočil, besediloslovnih in jezikovnih prvin pisem uredniku, modalnosti v ekonomskih predvidevanjih (projekcijah), semantičnih zvez v poslovni angleščini ter na koncu še zanimiv primer projekta, ki opisuje postopek oblikovanja besedne liste nekega jezika stroke, ki mu avtorica reče "engineering English". Članek bo še posebej zanimiv za vse udeležence aprilske računalniške delavnice, saj avtorica uporablja postopek, ki smo ga spoznali na delavnici. Hkrati pa ob prebiranju članka ne moremo mimo vprašanj kot

• kako določimo meje jezika neke stroke? (se spomnite, koliko vprašanj se pri tem odpira?)
  
• ali lematizacija res prispeva k pravemu fokusu? (z lematizacijo združimo vse oblike neke besede, npr. use, uses, using, used, useful, usefully, usable, user, usage, misuse, abuse itd.)
  
• ali je splošno na nekem področju zares dovolj specifično?
• ali so učbeniki, ki ga študenti prebirajo pravi material za korpus?
• ali jezik stroke deluje v funkciji študija (prebiranja učbenikov) ali morebiti še česa drugega?
• ali je uporaba konkordančnega izpisa res najbolj učinkoviti način poučevanja uporabe strokovnih izrazov?

Ta članek morate obvezno prebrati! (Če kdo nima dostopa do članka in bi ga rad prebral, naj mi piše.)

P.S.
Še to: prva letošnja številka revije je na ogled brezplačno.

Da ali ne?

Tamara je v svojem komentarju na enega od prejšnjih prispevkov napisla:

Medtem ko slovenska blogosfera na veliko razpravlja, kako ne premoremo kakšnih strokovnih blogov (z izjemo enega političniga in enega finančnega), ste ve angažirane, resne in fajn. In tega nihče ne ve.

Če želite slišati druga mnenja, doseči zunanje bralce in dobiti več komentarjev, predlagam (nenazadnje promoviram tudi svojo mati), da se polinkate z SI.BLOGS.

Njen komentar je dejansko načel vprašanje, ki se tiče vseh nas. Gre za odpiranje duri še drugim učiteljem, strokovnjakom in drugim, ki bi jih teme, o katerih pišemo znale zanimati. Malce svežega, morebiti novega vetra, elana.

Z druge strani pa seveda morebitna širitev prinaša tudi spremembe. Kakšne, je težko reči.

Vsekakor je to stvar odločitve članov društva. Pa nikar ne glejte tokrat dogajanje brez besed! Prosim, pustite sporočilo in delite z nami svoje mnenje. V tem trenutku to namreč šteje. Hvala.

Konferenca in seminar v sosednji Italiji

Če imate okoli 20.7. čas in vas zanima jezikoslovje, nikar ne zamudite trodnevne konference v sosednji Gorici. Gre za 18th Euro-International Systemic Functional Linguistics Conference in med predavatelji najdete Michaela Hoeya, Ruqaiyo Hasan, Michaela Hallidaya, Gordona Tuckerja, Davida Banksa, De Beaugrandeja, Geoffa Thompsona in veliko drugih. Na spletni strani še ni programa, vendar vam ga lahko posredujem, če koga zanima (pišite).

Mojca Šauperl pa je zvedela za petdnevni seminar o testiranju, ki ga organizira ALTE sredi septembra v Perugii. Izvajala ga bosta Cyril Weir in Barry O'Sullivan, ki sta na tem področju tudi znana in uveljavljena.

Že druga konferenca o plagiatorstvu

Danes je prispevek v poročilih na BBC World opozoril na dejstvo, da je plagiatorstva vedno več. Povedali so tudi, da se ravno sedaj odvija že druga britanska konferenca, ki je namenjena temu perečemu problemu. Več o prispevkih najdete tule. (Mimogrede, če še niste bili v Newcastlu, fotografija je prekrasna.)

Vsem, ki želite o plagiatorstvu in njegovem preprečevanju kaj več zvedeti, priporočam ogled

• Plagiarism.org
• Turnitin.uk in
• JISC

Brez besed pa sem ostala, ko sem sledila povezavi do podatkovne baze Academic DB. Strinjati se moraš, da boš besedilo uporabil le v osebne namene in ne boš kršil zakona. Se pa sprašujem, ali se člani tega res držijo. In koliko stran zares prispeva k večji dostopnosti in raznolikosti kvalitetnih akademskih gradiv.

Izpiti in težave

Zanima me, kako na vaši šoli urejate izpitne težave.

Zgodilo se je namreč, da pisnega izpita enega študenta ni bilo med ostalimi. Izginil je kot kafra. Študent zatrjuje, da je test oddal, a ga ni nikjer.

Ste že imeli podoben primer? Kako bi ga obravnavali? Kaj bi naredili?

1001

Tisoč in ena me spominja na pravljice tisoč in ene noči, ki sem jih kot otrok zelo rada prebirala. Wikipedia vam pove marsikaj o njej, ne govori pa o hrepenenju po daljnjih krajih in radovednosti, ki jo bralec začut ob prebiranju zgodb.
Google vam izpiše 117.000.000 zadetkov, če vtipkate 1001 v iskalo. Marsikatera spletna stran od njih ponuja tisoč in en nasvet. Nobena pa vam ne razkrije razloga, zakaj o tej številki pišem.
1001 se pravzaprav nanaša na število obiskovalcev tega bloga. Je številka magična? Ne vem. Vsekakor pa je prijetna in vredna omembe. Hvala, kibernetični popotniki, ker občasno zaidete v te kraje.