Jezik neke stroke in novinarji

Daily Telegraph je konec avgusta objavil prispevek o ugotovitvah Johna Flowerdewa, ki je na nekem podjetju proučeval jezik stroke računovodij. Profesor Flowerdew je namreč ugotovil, da se računovodje bolj malo pogovarjajo med seboj, pa še takrat v nekem zapletenem žargonu. Pisna komunikacija med njimi običajno poteka v obliki pisem ali faksov, saj elektronsko pošto redko uporabljajo, ker je premalo formalna. Povrhu vsega delajo tudi v sivih in dolgočasnih pisarnah. Novinarji in blogerji, ki o tem poročajo, na tej točki seveda vsi zaključijo: ni čudno, da imajo ljudje računovodje za tako dolgočasne ljudi.

Če proučuješ jezik stroke, tega ne počneš zato, da tvoriš sodbo o ljudeh, ampak zato, da s pomočjo ugotovitev lahko študente pripraviš na njihov bodoči poklic. Hecno pa se mi zdi, da toliko časopisov po svetu skoraj dobesedno ponavljajo isto zgodbo in isto sodbo ter uporabljajo citate Flowerdewja, pa vseeno ne povedo, od kod jim citati. Članek bo v kratkem objavljen v English for Specific Purposes, vendar dvomim, da Flowerdew označuje jezik računovodij kot “dull and uninspired, jargon-heavy language”. Ne bi bilo etično. Abstrakt članka na strani založnika pravi takole:

This study is a genre analysis which explores the specific discourse community of tax accountants. Tax computation letters from one international accounting firm in Hong Kong were analyzed and compared. To probe deeper into the tax accounting discourse community, a group of tax accountants from the same firm was observed and questioned. The texts analyzed and the data from the observation and interviews with the accountants highlight, among other things, the prevalence of intertextuality in their discourse. There also seems to be a trend towards faxing instead of posting tax computation letters, while e-mail is not considered appropriate for the conveyance of such letters. The implications of the findings are presented with possible suggestions for future research.

Je kdo članek že prebral?