Trikotniki

Ne, ne gre za matematiko! Gre za kviz iz geografije. Se še spomnite vseh mogočih trikotnikov, o katerih ste se pri geografiji učili? Če si želite malce razvedrila, tu je nekaj za vas. Pa srečno!

Tudi poleti ... CLIL

Še v teh zares vročih dneh lahko zasledimo zares vroče teme. Upam, da vas naslov ne odvrača od branja tega prispevka. Rada bi namreč z vami delila zadnje, kar sem zasledila po prejetju novičk od ELTECS-a. Pa pričnimo pri začetku.

1. Novička o gradivu, ki je namenjeno poučevanju po sistemu CLIL (t.j. bilingvalnega učenja), ki ga je napisal Steve Darn z Univerze v Izmirju (Turčija), ki je vnet zagovornik CLIL-a, saj je na spletni strani Learning English (British Council) že napisal prispevek o teoriji CLIL-a in ogrodju, ki ga priporoča za pisanje gradiv po tem principu. Kot v uvodu h gradivu pravi,

the underlying principles being that language is used to learn as well as to communicate and that it is the subject matter which determines the language that students need to learn. However, this lesson also attempts to follow the 4Cs curriculum in that it includes Content, Communication, Cognition and Culture, and includes elements of all four language skills.

WOW! To je pa novo!! Ha, pa se tu ne konča. Gradivo, ki ga je spisal in ki naj bi vse to zajemalo in bilo svetel primer za CLIL najdete tule (je v PDF obliki). Govori o geografiji Vankuvra. Je mar to tisto, kar naj bi geograf učil dijakom 3. ali 4. letnika srednje šole (gre namreč za dijake na nivoju jezikovnem znanju intermediate oz. višje)? Kaj ni to gradivo malce poenostavljeno z vidika geografa? Pa le zakaj bi se učili geografijo Vankuvra? Sama zasledim precej neskladja med cilji in njihovim doseganjem. Res me zanima vaše mnenje. Se motim?

2. Isto sporočilo ELTECS-a sporoča tudi novičko o Science Across the World, ki nas pravzaprav pripelje do spletne strani Factworld. Ta pod rubriko Materials zelo radodarno širnemu svetu razloži stališče EU do bilngvalnega učenja. V uvodu razloži:

Content and Language Integrated Learning (CLIL), in which pupils learn a subject through the medium of a foreign language, has a major contribution to make to the Union’s language learning goals. It can provide effective opportunities for pupils to use their new language skills now, rather than learn them now for use later. It opens doors on languages for a broader range of learners, nurturing self-confidence in young learners and those who have not responded well to formal language instruction in general education. It provides exposure to the language without requiring extra time in the curriculum, which can be of particular interest in vocational settings. The introduction of CLIL approaches into an institution can be facilitated by the presence of trained teachers who are native speakers of the vehicular language.

Ker bralcu to verjetno ni dovolj jasna razlaga, ali ker morebiti učitelji potrebujemo več prepričevanja, pozneje ponovi razloge za bilingvalno učenje:

Bilingual teaching approaches, particularly aimed at Content and Language Integrated Learning (CLIL), are demonstrating many advantages, especially in increasing language diversity, improving motivation for language learning, and introducing a more international perspective. These approaches have emerged from the great diversity of methodologies across Europe. Traditionally, second languages were taught through grammar study and translation. In recent decades, this has often been replaced by communicative language teaching, which stresses oral skills, and competence in transactions and interactions, though some teachers still use grammar study to complement the development of oral work.

A key weakness of the communicative approach has been its relation to content. In it, the topic for language study often involves the learner as host or tourist, which in some cases can be very successful. In the early stages of language learning, in particular, this content may enhance learners’ motivation. However, there is evidence that in sustained teaching, such content can pall and result in demotivated learners, leading to disappointing linguistic progression. There is also evidence that by continuing to work and think through this limited content, learners can lose opportunities to develop thinking and learning skills that generate more advanced language competence.

Content and Language Integrated Learning addresses both these issues, and others, by providing a more content-rich environment for language learning and teaching. CLIL builds from the communicative approach and has a developed programmatic research base. It is necessary, therefore, that more teachers are trained to use it. There are various models of CLIL, which can be adapted for various age phases of education, and for contexts, which include regional languages, bilingual states, national languages and full international languages. At the same time as addressing language learning needs, CLIL has a major focus on the content based disciplines, such as history, geography, with which it is used. These issues lie outside the remit of this report, but in some senses, CLIL has the potential to enable teaching in all disciplines to contribute to language learning. It also has the potential to extend language diversity, especially in situations where specialist language teaching is unavailable.

Kaj vas ne pogreje to poenostavljanje? To povzdigovanje nekega pristopa tako, da se potiska nekaj drugega v blato in se ga razglasi za neuspešnega?

Hecno, pred nekaj meseci, ko sem izpolnjevala nek vprašalnik organizacije, ki naj bi združevala učitlje tujih jezikov v visokem šolstvu (se ga spomnite?), pa je tole združenje zelo jasno zapisalo, da je strokovno mnenje učiteljev tujih jezikov o CLIL-u negativno in svarijo pred njegovo širšo uporabo. Seveda tile strokovnjaki so CLIL videli precej bolj kompleksno in večplastno kot ga predstavljata Steve Darn ali Factworld.

In kaj predlagajo kot rešitev?

Provision to train teachers in CLIL approaches should be increased.

Ja, kar politiki se bodo odločali o tem. Kot slišim, marsikje pa že pripravljajo programe za učitelje, v končni fazi je izobraževanje le biznis, ki deluje na podlagi zakonitosti trga, mar ne? Ben, vsaj za nekatere.

Res verjamem, da bi bil že čas, da se nehamo slepiti s takimi in podobnimi floskulami tistih, za katerimi stojijo politiki ali pa kapital (založbe in izobraževalne ustanove), ki iščejo nove priložnosti za oplajanje denarja. Čas je, da nehamo gledati takšno početje brez besed in rečemo bobu bob. Se vam ne zdi?

Armchair travel

Nekaj idej za vse tiste, ki vas mika izlet v neznano, vendar zaradi poletne vročine raje ostanete v senci doma.

On the Trig vas popelje v svet trigonometrično raziskovanje Anglije in Valezije.






Lost Gardens vas popelje skozi zgodovino vrtov.






The Old East End ponuja doživetje vzhodnega dela Londona v 19. stoletju (Dickens ne manjka).











Literary Landscapes razkriva pokrajino, ki nastopa v delih angleških literatov (Chaucer, Defoe, Wordsworth, Scott, Austen in Hardy).









Spletne strani so interaktivne in njihov obisk je primeren tudi kot dopolnila dejavnost za naše dijake/študente, saj z ene strani vključujejo strokovno izrazje geografije, botanike, zgodovine, sociologije, literature, z druge strani pa so vsebinsko in vizualno zelo bogate.

Če vas zanima še kakšno popotovanje po spletu, nekaj dodatnih povezav najdete tu, tu in tu. Pa veselo popotovanje!

Gradiva za razvijanje slušnega razumevanja

Prej ali slej se vračamo k temi podkastov (poddaja mi ne gre z jezika, kaj drugega pa še manj) in njihovega potenciala pri razvijanju slušnega razumevanja naših študentov. Očitno imamo radio mnogo raje kot se je to menilo oz. pričakovalo in marsikomu priprava radio oddaje kar doma predstavlja izziv in mu je povrhu še v veselje.

Tako poleg posameznikov, ki svoje podkaste kar objavljajo v svojih blogih, lahko najdemo tudi učitelje angleškega jezika (če sem o tem slučajno že pisala, oprostite).

• English conversations (vodita in urejata ga Mark White and Aaron Campbell, ki poučujeta angleščino v Kyotu)
• Breaking News English (novice z različnih področij, ki poleg mp3 zapisa vsebujejo tudi izroček za dijake/študente in navodila; tudi poslovna angleščina, teme pa pokrivajo poleg dnevnih novic tudi tehnologijo, okolje, zdravje in podobno)
• ESLPod (podcasti pokrivajo različne teme, vsakemu je priložen tudi vodič z zapisom besedila in z vajami v obsegu 8-10 strani, vendar za mesečno plačilo 10 dolarjev; podcast je brezplačen in se nanj lahko naročite - ameriški naglas)
• The Bob and Rob Show (zelo raznovrstne teme, tudi slovnica, pogovori)
• Englishcaster (podkasti iz različnih virov so razvrščni glede na starost dijakov/študentov, nivoja znanja, vsebine,...; sledi jim povezava do spletne strani, kjer je podkast na voljo - glej Visit website v oknu na desni strani)
• Randall's ESL Cyber Listening Lab (zapisi so razvrščeni na tri zahtevnostne ravni, pre-listening activities, vaje iz slišnega razumevanja; tematski zvočni zapisi)
• Ello (zvočni zapis in slušno razumevanje v obliki kviza)
• The Daily English Show (pestra izbira - čez 90 podkastov)

Mimogrede, tudi New York Times objavlja podkaste na različne teme. Če vas zanimajo možnosti, kar poglejte sem (registracija je brezplačna, dobite dostop tudi do člankov).

Če vas zanima, kako tile podkasti zgledajo oz. zvenijo, kliknite na gumb spodaj in prisluhnite podkastu. Uganite, o čem govori zapis!


powered by ODEO

P.S.
Jutri grem na dopust in me nekaj časa ne bo. Upam, da bo kdo drug prevzel nit in nadaljeval s pisanjem. LP

Novi logotip društva

Smo v procesu oblikovanja podobe društva, kot se temu strokovno reče na področju marketinga. Na prejšnjem sestanku Upravnega odbora so članice nanizale nekaj lastnosti, ki naj bi jih logotip imel. Za sodelovanje smo prosile mlado oblikovalko Evo Kosel, ki je iz naše meglene sivine razvila naslednji koncept znaka:

Znak je semantično sestavljen iz treh abstraktnih podob:
jezik = drevo
komunikacija = dve barvni liniji
slovensko društvo = lipov list
Celota je podkrepljena z abstraktno podobo grla in jezika.
Zelena barva lista postaja polje komunikacije, je stičišče rumene in
modre barvne linije (ti sta komplementarni, skupaj pa s fi zičnim
mešanjem dajeta zeleno barvo). Tako simbolično znotraj društva
nastaja polje konstruktivne komunikacije.
Postavitev teksta levo in desno od znaka podkrepi nastali sistem
tako, da se slovensko ime drušva povezuje z modro linijo, angleško
ime pa z rumeno linijo komunikacije.

Kaj ni dobro? Poglejte sedaj še znak spodaj. Zdi se mi pisan na našo kožo. Kaj pravite pa vi?

New Business Matters

Če uporabljate New Business Matters za pouk poslovne angleščine, vas utegne zanimati zadnja vaja, ki jo je pripravil Pete Sharma za učbenik In Company. Vključuje kratko besedilo na temo oglaševanja, slogane in besedne zveze besed brand, advertising in advertisement. Delovni list za študente najdete tu, navodila za učitelje pa tu.

Both Sides, Now

Zadnjič sem ponovno gledala Love Actually (mi je všeč). V nekem trenutku, ko se odnos dveh ljudi zalomi (Alan Rickman & Ema Thompson), zavrtijo pesem Jonija Mitchela Both Sides, Now. Glasba je dramatična in čustvena, besedilo samo pa je tudi vredno tega, da mu prisluhnemo.

Nisem prepričana, da bi pesmi naši študenti prisluhnili. Verjetno so še premladi za to. Mogoče bo pa vam všeč.




Both Sides, Now
by Joni Mitchell


Rows and flows of angel hair
And ice cream castles in the air
And feather canyons everywhere
I've looked at that way

But now they only block the sun
They rain and snow on everyone
So many things I would have done
But clouds got in my way
I've looked at clouds from both sides now

From up and down, and still somehow
It's cloud illusions I recall
I really don't know clouds at all

Moons and Junes and Ferris wheels
The dizzy dancing way you feel
As ev'ry fairy tale comes real
I've looked at love that way

But now it's just another show
You leave 'em laughing when you go
And if you care, don't let them know
Don't give yourself away

I've looked at love from both sides now
From give and take, and still somehow
It's love's illusions I recall
I really don't know love at all

Tears and fears and feeling proud
To say "I love you" right out loud
Dreams and schemes and circus crowds
I've looked at life that way

But now old friends are acting strange
They shake their heads, they say I've changed
Well something's lost, but something's gained
In living every day

I've looked at life from both sides now
From win and lose and still somehow
It's life's illusions I recall
I really don't know life at all
I've looked at life from both sides now
From up and down, and still somehow
It's life's illusions I recall
I really don't know life at all

Medicina in sodobni trendi

Pred par dnevi sem v svojem blogu razpredala o zgodovinskem razvoju neke znanstvene revije in izrazila upanje, da bodo prej ali slej zapihali bolj interaktivni vetrovi tudi na znanstvenem področju. Lesley, ki med drugim poučuje tudi jezik medicinske stroke (v Franciji), me je opozorila na to, da takšni vetrovi že pihajo. Gre za revijo BMJ (British Medical Journal).

Le zakaj je tako posebna? Kaj se lahko naučimo od nje?

V Cobissu sem prvo preverila faktor vpliva. Ta se giblje malo čez 7 (najbolj vplivna mednarodna znanstvena revija na področju turizma ima npr. okoli 0,5, kar velja tudi za revijo English for Specific Purposes). Poleg običajnih rubrik, ki jih ima vsaka znanstvena revija, se ta ponaša tudi z interaktivnimi vsebinami. Gre za bloge posameznih urednikov, za pogovore in intervjuje, za možnost takojšnjega komentiranja objavljenih prispevkov, RSS in podobno. (Mimogrede, znanstveni članki so na voljo brezplačno.) Spletna stran kot takšna ponuja veliko materiala ne samo za zdravnike in medicinske sestre, marveč tudi za učitelje jezika medicinske stroke. Članki, intervjuji in pogovori so prekrasen vir strokovnega izrazja, teme, ki odpirajo strokovne dileme in se o nih lahko glasuje, so dobro izhodišče za razprave, hkrati pa so tudi primerne za naslove esejev, ki jih študenti lahko pišejo. Dejansko je možnosti še več.

Kolegice in kolega, ki pokrivajo jezik te stroke, bodo zagotovo z veseljem uporabili to stran pri svojem delu. Ostali pa si jo morebiti lahko ogledate, da veste, kaj bodo prinesla prihodnja leta tudi drugim strokam in kakšne vire nam, ki jezike teh strok poučujemo. Če se bo komu pri tem porodila ideja, ki bi ji Scripta Manent lahko v prihodnje sledila na svojih straneh, boste itak vedeli, komu morate pisati.

Revije in blogi

Širim svoj korpus abstraktov in sem pri tem slučajno opazovala razvoj in rast enega najpomembnejših znanstvenih revij na področju turizma. Glede na to, da ravno pripravljamo novo številko Scripta Manent, sem še z večjim zanimanjem spremljala dogajanje. Zanimivo je namreč to, da je revija v prvih letih obstoja polnila svoje strani s kratkimi sporočili in celo z abstrakti iz drugih revij. Trajalo je šest let, da so nekako našli svoj glas.

Pa sem pomilila, a ni tale blog toliko bolj primeren za kratka obvestila, diskusije, za poročanje o prebranem, o konferencah (prihodnjih in preteklih)? Verjetno bodo znanstvene revije prej ali slej odprle svoje bloge, prostor za bolj neposredno komuniciranje. Mi ga pa že imamo.

Počasi zaključujemo študijsko/šolsko leto. Marsikdo bo šel na kakšno konferenco, seminar, delavnico. Marsikdo bo kaj zanimivega prebral. Dajte deliti to z nami. Blog je namreč kot zanalašč za to. Nekaj vrstic zadostuje.