Nova številka te zanimive publikacije prinaša štiri članke. Še posebej se mi zdita zanimivi dve.Content schemata, linguistic simplification, and EFL readers’ comprehension and recall (Mohammad Hossein Keshavarz, Mahmoud Reza Atai in Hossein Ahmadi) - ta raziskava je pokazala, da igra vsebinska shema besedila precej večjo vlogo pri razumevanju in pomnenju besedila kot poenostavljanje jezika besedila. Slednje posledično pomeni, da bomo precej bolj učinkoviti, če bomo nove jezikovne strukture predstavljali učencem/študentom z vsebinami, ki so jim znane. Avtorji so ugotovili tudi to, da so si učenci/študenti lažje priklicali vsebino poenostavljenega besedila, če je bila njegova vsebina tuja. Logično, mar ne? Vendar težav s priklicom vsebine nepoenostavljenega besedila niso imeli, če je to besedilo pokrivalo vsebinsko področje, ki jim je bilo znano. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je poenostavljanje besedila, ki je pokrivalo študentom znano vsebinsko področje, delovalo zaviralno pri bralnem razumevanju in priklicu vsebine takšnega besedila.
Te ugotovitve so izredno pomembne za pouk jezika stroke. Ta se premnogokrat vrši le v prvem letniku (ja, še vedno!) in zdi se, da bo tudi trend kontingenčnega izvajanja predavanj deloval kvečjemu le kot ovira pri usvajanju jezika stroke, saj se predmet vsebinsko ne bo mogel povezovati z večjim številom strokovnih predmetov. Priložnosti za to, da bi študentom kakšna strokovna vsebina že bila znana, pa bo tako še manj. Bo to vodilo v opuščanje jezika stroke?
Izredno zanimiv je tudi članek Graphic organizers in reading instruction: Research findings and issues (Xiangying Jiang in William Grabe). Avtorja povzemata ugotovitve raziskav materinščine, ki kažejo na to, da grafični prikaz retorične strukture besedila oz. vzorca ali matrike, ki ga besedilo tvori (Hoey), pomembno vpliva na bralno razumevanje - še posebej pri zahtevnih besedilih. Članek je zanimiv tudi zato, ker avtorja na enem mestu povzameta najbolj običajne strukture besedil ter ponudita zanje konkreten grafični prikaz. Članek priporočam vsem, ki pišete gradiva. Moje izkušnje z grafičnim prikazom strukture besedila so namreč tudi zelo pozitivne.
P.S.
Mimogrede, če vas tematika strukturiranosti besedila zanima, priporočam vam tudi članek Besedilna matrica in struktura vzorca besedila problem – rešitev ter možnost njune uporabe pri analizi besedil v šolski praksi Sonje Starc. Objavljen je bil v reviji Jezik in slovstvo, 51/1, jan.–feb. 2006, 33–52.
Ni komentarjev:
Objavite komentar