27 november 2011

Beseda leta

Kot vsako leto, tudi letos nekateri jezikoslovci izbirajo besedo leta. Kriteriji pri izboru niso najbolj jasni, zato pa se lahko vse skupaj sprevrže v nekaj, kar je povsem nesprejemljivo.

Če samo pogledamo seznam, ki ga je ameriška skupina Oxford English Dictionary predlagala v ožji izbor (tj. Arab Spring, Bunga bunga, Clicktivism, Crowdfunding, Fracking, Gamification, Occupy, The 99 percent, Tiger mother in Sifi), je sicer jasno, da gre za nove besede oz. nove pomene že obstoječih besed, vendar gre tudi za izbor, ki je tesno vezan na politično dogajanje in politične razprave v ZDA. Res je, da so besede kulturno pogojene, vendar se ta izbor osredotoča predvsem na politično sfero kulture nekega naroda oz. jezika, ki ga ta govori, ko govori o sebi in drugih družbah tega sveta. To se mi zdi problematično, saj takšne redukcije ne moremo in ne smemo sprejeti ne v tujini in ne doma.

Na problematičnost odločitve Oxford Dictionaries, da za besedo leta določi squeezed middle je opozoril Geoffry K. Pullum. Njegovim argumentom oporeka Ben Zimmer., ki je sicer znan po svoji nekdanji kolumni v časniku New York Times. Na koncu Zimmerjevega prispevka se je razvila razprava med bralci, ki je tudi vredna branja, saj jasno potrjuje, da so kriteriji izbora nejasni in subjektivni tudi za ameriške in britanske jezikoslovce. Jasno postane tudi to, s kakšno lahkoto in naivnostjo reproduciramo obsotječo delitev moči v neki družbi. Glede na to, da je angleščina v mnogih družbenih sferah globalni jezik, govorimo o dogajanju, ki ima pomen tudi tistim izven ZDA ali VB.


Squeezed middle je fraza, ki tudi izhaja iz politične sfere, vendar tokrat britanske. Znova se vrši redukcija kulture, ki jo angleški jezik predstavlja, na politično sfero in znova se potrjuje ne samo primat politične sfere nad drugimi družbenimi sferami v neki družbi, ampak tudi nad drugimi družbami, ki govorijo angleški jezik. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da se lahko v razpravo OED o besedi leta vključijo le Američani in Britanci, ne pa tudi drugi govorci, ki jim je angleščina materni jezik (in teh ni malo). Takšno ohranjanje politične moči v diskurzu o besedi leta tako le potrjuje sedanjo delitev politične moči in nadaljuje z izključevanjem drugih govorcev tega jezika.

Je to tisto, čemur beseda leta služi? Potem se ji z lahkoto odrekam. In vi?

Ni komentarjev: