Še o bralnem razumevanju

Best practices weekly ponuja nekaj koristnih povzetkov raziskav s področja izobraževanja, ki lahko pomagajo izboljšati naše poučevanje. Poleg aktivnosti v času tihega branja, ki sem ga obdelela v prejšnjem zapisu, sem v njem zvedela še nekaj koristnih priporočil za poučevanje bralnega razumevanja.

Tong in sodelavci so v članku “Morphological Awareness: A Key to Understanding Poor Comprehension in English” (Journal of Educational Psychology, 103.3 (2011), str. 523-534) poročali o vplivu razumevanja morfologije na bralno razumevanje. Ugotovili so, da nerazumevanje derivacijskih morfoloških procesov (kako se spremeni pomen besede s spremembo pripone, npr. know (gl.) -> knowledge (sam.)) v nižjih razredih osnovne šole lahko pripelje do resnih težav z bralnim razumevanjem v višjih razredih. Čeprav povezave še ne znajo razložiti, ostaja dejstvo, da dodatna razlaga procesov besedotvorja (kako se besede spreminjajo, kaj moram narediti, ko zagledamo besedo, ki je podobna besedi, ki jo že poznamo,...) pomaga učencem, ki imajo težave z branjem, odpraviti te težave. Glede na to, da je število študentov, ki imajo težave z branjem in tudi z besedotvorjem, v nekaterih terciarnih program kar občutno, velja razmisliti o vključitvi sistematične in eksplicitne razlage najpogostejših procesov besedotvorja v študijski program tujega jezika stroke.

Čeprav se članek “Embedding Reading Comprehension Training in Content-Area Instruction” (Journal of Educational Psychology, 101.1 (2009), str. 1-20) Williamsa in sodelavcev ne ukvarja s poučevanjem tujega jezika stroke, njihove ugotovitve znajo biti relevantne tudi za naše področje. Ugotovili so namreč, da sistematično in redno opozarjanje učencev na žanrsko (retorično) strukturo besedila, na cilje sporočanja tega žanra, na strukture, ki jih uporabljamo pri primerjanju in pri ustvarjanju pomensko nasprotujočih stavkov pomembno prispevajo k razumevanju strokovnih besedil.

Če že govorimo o branju, moram vas opozoriti še na zanimiv prispevek o komentiranju besedil med branjem (Briefly Noted: Practicing Useful Annotation Strategies), ki ga je pripravil New York Times. Gre za učno enoto o strategijah anotacije besedil, za katero ugotavljajo, da izboljšuje bralno razumevanje. Vredno branja in uporabe.