26 februar 2012

WikipedijA, prosta enciklopedija, že 10 let

Slovenska WIKIPEDIJA danes praznuje 10 let! Čestitamo!

Kot vsaka dobra enciklopedija, tudi Wikipedija predstavlja nekakšen prvi korak v iskanju podatkov, razumevanju konceptov, v iskanju poti k znanju. Pri tem v točnosti navedenih podtakov po raziskavi revije Nature (Giles 2005) prav nič ne zaostaja za Encyclopedio Britannico, ki je prvič izšla že v 18. stoletju, danes pa jo ureja 100 plačanih urednikov in 4000 piscev.

Njena angleška različica je seveda najbogatejša od vseh jezikovnih različic, slovenska pa se vseeno ponaša s 132.476 gesli (stanje 31.1.2012), kar je za jezik, ki ga govori in bere le 2 milijona ljudi, ogromen dosežek. Prav to dejstvo priča o tem, da Wikipedija ponuja manjšim jezikom priložnost za uveljavljanje in da število govorcev jezika ni ovira pri njenem nastajanju.

Wikipedijo dobro poznajo tudi naši dijaki in študenti, pa čeprav jim marsikateri učitelj v svoji prepoščini in nevednosti to odsvetuje. Čisto intuitivno vedo, da je potrebno pogledati v Wikipedijo in če iskanega ne najdeš v slovenski različici, klikneš na angleško. Strinjam se, da so pri tem mnogokrat nekritični in ne prepoznajo pomanjkljivih gesel ter da prevečkrat izbrano vsebino preprosto prekopirajo (običajno brez navedbe vira) in tako kršijo pravila korektnega obnašanja. Pa vendar tega ni kriva Wikipedija, krivo je dejstvo, da se kritične presoje in pisanja šele učijo, zato pa jim moramo učitelji pri tem stati ob strani in kazati pravo pot. Ne smemo pa prezreti tega, da njihova dejanja kažejo, da znanje pri vsem tem dejansko iščejo in da se celo brez večje težave lotijo branja angleške Wikipedije, samo da bi prišli do podatkov. Ta njihova vnema ni zanemarljiva, na njej učitelji lahko gradimo.

Wikipedije pa ne uporabljajo le dijaki in študenti, marveč tudi vsi ostali. Tudi jaz. Žalosti pa me, da je toliko jezikoslovnih gesel še nenapisanih (pa čeprav so kolegi slavisti že opravili veliko dela). Wikipedisti se držijo načela, ki ga v Slovenskem društvu tujih strokovnih jezikov zelo dobro poznamo: če želiš spremembo, bodi sprememba in loti se dela. Vabim vas, da se mi pri tem pridružite: sodelujmo pri poslovenjenju Wikipedije vsaj v tistem delu, ki se navezuje na naše lastno strokovno delo: poučevanje in raziskovanje tujega jezika stroke.

Miran Hladnik, učitelj s Filozofske fakultete in aktivni wikipedist pravi:
"Zdi se mi, da ne pretiravam, ko trdim, da je od angažmaja na WP odvisno naše strokovno preživetje (gre za dejanski vpliv na iskalce informacij in ne na šolski geto). Zato apeliram, da v WP in podobnih projektih ugledamo enkratno priložnost za promocijo svojega dela, ne pa njegovega sovražnika. Samo od nas je odvisno, ali bomo to priložnost izkoristili ali jo bomo prepustili vitalnejšim posameznikom in strokam."

16 februar 2012

Delavnica o uporabi orodja EndNote Web















V četrtek, 26. januarja 2012, se nas je popoldne zbralo dvanajst učiteljic, ki smo prisluhnile bibliotekarki Nataši Godec, ki nam je razložila in praktično pokazala, kako si lahko z orodjem EndNote Web olajšamo sestavljanje referenc pri pisanju strokovnih in znanstvenih besedil.

Gospa Godec nas je naučila, kako izvozimo podatke iz različnih zbirk v EndNote Web in kako potem sestavljamo reference med pisanjem besedila. Odlično je razložila postopke in delavnico popestrila s prikazom zanimivih avdio in video materialov, tako da smo odšle domov polne vtisov in novega uporabnega znanja.

Tukaj si lahko ogledate kratek video, ki ga je pripravila:

15 februar 2012

Vizualna gradiva

Se spomnite, kako nas je pred več kot desetimi leti Nada Vukadinović Beslič navdušila s svojo prezentacijo na temo oblikovanja prezentacij? Od takrat marsikdo tudi sam obdela temo oblikovanja in jezika prezentacij v okviru svojega predmeta. Študenti so seveda zadovoljni in mi tudi. Hvala ti Nada! :)

Sodobne tehnologije se seveda razvijajo z neverjetno hitrostjo, z njimi pa se širijo tudi možnosti, ki jih imamo pri razvijanju tako predstavitev kot tudi e-gradiv. Nove raziskave nam razkrivajo, kako se naši možgani odzivajo na vizualne elemente. Mogoče je prišel čas, da svoje predstavitve o oblikovanju predstavitev in njihovem jeziku posodobimo. Upam, da vam bo spodnja predstavitev pri tem v pomoč in v razmislek.

---
PS
Ne pozabite na svojo kritično distanco - nekatere slike so v tej predstavitvi hudo poenostavljene in zato vsebinsko netočne! Tako kot je netočna in neponovljiva npr. raziskava iz 60. let o tem, koliko prebranega, slišanega in videnega si zapomnimo. Zgornja predstavitev ne navaja seznama literature, ki ji služi kot izhodišče, zato kar poiščimo originalne raziskave in preverimo te trditve, preden začnemo razvijati teorije o teh vsebinah.

09 februar 2012

Družabni mediji na univerzah ZDA

Spodnji infograf je precej zgovoren, zato si lahko svoje zaključke potegnete sami. Veseli bomo vaših komentarjev.

Surviving the College Dining Hall
Via: Online Universities Blog 

 

 

08 februar 2012

Ob kulturnem dnevu 8.2.2012

Vesel kulturni dan nam vsem!

Kultura je prekrasna beseda: njen pomen je tesno povezan z nami, z našo identiteto. Kultura je, kar smo. Nekulture ni (zato to besedo ljubim še bolj), samo drugačna je z drugimi ljudmi, drugačna v drugih ljudeh. Kakšna je naša kultura, pa odloča vsak sam. Vem le, da moje kulture ne dam.

France Prešeren: The unmarried mother (Vanessa Redgrave)

200-letnica rojstva Charlesa Dickensa

7. februarja so ljubitelji del Charlesa Dickensa praznovali 200 letnico njegovega rojstva. Praznovanja so se zvrstila po vsem svetu in zdi se prav, da njegov rojstni dan zabeležimo tudi mi. Njegova dela namreč govorijo o življenju v viktorijanski Angliji, ki ni bilo nič kaj rožnato in lahko, o malih ljudeh, o nenehnih padcih in vzponih. Književnost mu je uspelo približati  tako množicam v viktorijanskih časih, kot tudi množicam v sodobnem svetu od Evrope, Amerike in Avstralije do Azije in Afrike. Zakaj se navdušujejo zanj, vam bodo razkrili Claire Tomalin, Harriett Gilbert, Simon Callow in drugi v BBC-jevi oddaji World Book Club (zvočni posnetek), ki jo je BBC World predvajal preteklo soboto in nedeljo.

Zdi se, da nam dela Dickensa še danes razkrivajo temne strani življenja: ob njegovih delih se zavemo, da svet še danes pozna otroško delo, da so vzponi in padci še danes del življenja, da so ljudje tako dobri kot hudobni, pošteni in goljufi. Sodobni družbi Dickens še vedno kaže ogledalo.

Za ljubitelje video posnetkov še kratek video o življenju Dickensa:


Poročilo o praznovanju pred Dickensovo hišo v Portsmouthu (in še nekatere druge posnetke) si pa lahko ogledate na spletni strani BBC-ja.