Strokovna ekskurzija SDUTJS po Prekmurju

Poročilo s strokovne ekskurzije po Prekmurju ali kako

Sedem deklet na potepu -

Da o fantih ne govorimo…

Ubrano  udejanja

Terezino pobudo

Spoznavanja

Jako lejpega Prekmurja.

Da je sedem magično število, smo se udeleženke ekskurzije – Viktorija, Tereza, Šarolta, Slavica, Sabina, Mateja in Majda – strinjale že na začetku naše enodnevne avanture, ko smo z avtomobili registracijskih tablic KP, LJ in MB krenile proti »glavi« Slovenije, ki nosi registrsko tablico MS.

Vedele smo, da je Tereza pripravila pester program, vendar nismo pričakovale, da bodo iz postanka v postanek čutilni živci pošiljali vedno močnejše dražljaje v naše možgane. »Zaznavna zmožnost dogajanja v zunanjem svetu«, kot se učeno reče čutom, je bila naprej na preizkušnji v Gornji Bistrici. Pred oljarno Vučko je močno zadišalo po svežem kruhu, a prazen želodec je poslal napačen signal – omamen vonj se je vil iz kotla s praženimi bučnimi semeni. Ker gre glas, da je vanilijev sladoled prelit z bučnim oljem nadvse slasten, smo seveda segle v mošnjičke. Dobra gospodinja mora znati vedno kaj »pričarati« na mizo pred nepričakovanega  gosta, tudi če je hladilnik prazen ali shramba izropana!

Prav gotovo so bile kašče naših gostiteljev na naravnem otoku v Ižakovcih (ki mu domačini pravijo Otok ljubezni) polne, in to dobesedno. Najprej so nam namreč pripravili nadvse »krepko« malico z zaseko, šunko iz »čebra« in drugimi prekmurskimi dobrotami, po ogledu büjraškega muzeja in vožnji z brodom po divji in nevarni Muri pa založili z ajdovo, pirino, pšenično in koruzno moko, ki jo mlinar melje v petnajstletnem lesenem plavajočem mlinu, trdno zasidranem na desnem bregu. Šelesteče bukve, deroča reka, dehteče hortenzije, prijazni ljudje… «Rad bi živel kot mlinar na Muri«, kajne?

A pot nas je vodila dalje, v lončarsko vas Filovci, kjer je Slavica ponovno demonstrirala, kako pomembno je »izkustveno učenje« (Se še spomnite lanskoletne »mične perice« z golido na glavi?). Brez omahovanja je sedla za lončarsko vreteno in s pomočjo »močnih moških rok« mojstra Bojneca, kot bi mignil, izdelala lično skledo. Da, da, tip sodi med temeljne čute …, tako kot vid in voh, ki sta na svoj račun ponovno prišla na sprehodu ob Bukovniškem jezeru in ob pitju zdravilne vode iz Vidovega izvira, ali sluh, ki se je podzavestno izostril v spokojni tišini bleščeče bele Plečnikove cerkve v Bogojini.

Ampak vse se prične in konča pri okusu, tako kot se je tudi naše odkrivanje lepot Prekmurja. Z izredno pomembno »kompleksno čutilno zaznavo«, t.j. ugodjem, smo se nazadnje predale vrhunski kulinariki gostilne Rajh v Bakovcih pri Murski Soboti in kar s terase spremljale nočno kolesarjenje udeležencev »Tour de Mur«, kot se je slikovito izrazila Mateja.

Žal smo vse prehitro morale vzeti slovo, saj nas je čakala še dolga vožnja domov.

Hvala Terezi za enkratno doživetje in brezhibno vodenje, Šarolti in Sabini za varno in prijetno vožnjo, Mateji, Slavici in Viktoriji pa za to, kar ste!

Do naslednjega srečanja lep pozdrav vsem članicam društva.

Majda