Stigma v svetu znanosti

Rada bi vas opozorila na razpravo, ki poteka v reviji Journal of English for Academic Purposes. Gre za razpravo o stigmi, s katero se po mnenju J. Flowerdew-ja* soočajo znanstveniki, ki jim angleščina ni materinščina. Avtor pravi, da rojeni govorci ne živijo v strahu, da jih bo kdo kritiziral ali celo smešil zaradi napake v izražanju ali zaradi tega, ker potrebujejo lektorja za svoje besedilo. Prav tako, rojeni govorci ne dobivajo pripomb na svoj prispevek, ki zvenijo takole:

 The English needs considerable editing.
 English grammar needs revision.
 The clarity of the presentation is poor. Many times this is due to grammatical errors (too many to enumerate), but oftentimes the wording is just too difficult to follow.
 The manuscript requires considerable editing as many passages are poorly written.
 The quality of the language is far below the acceptable minimum level, to such a point that many sentences are simply not understandable. The paper cannot be published as it stands. (str. 71)

Zveni kaj od tega znano? Razprava se je končno začela. **


* Flowerdew, J. (2009). Goffman’s stigma and EAL writers: The author responds to Casanave. Journal of English for Academic Purposes, 8(1): 69-72. (Članek je na spletni strani založnika na voljo brezplačno.)

** Po prvi konferenci, ki je to tematiko obravnavala, bo sledila v letu 2011 še druga.

Medkulturno sporazumevanje

Zmožnosti medkulturnega sporazumevanja ne moremo razvijati brez usmerjanja pozornosti na procese ustvarjanja drugačnega (v angleščini otherisation). Nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie je na letošnjem TED-u govorila prav o nevarnostih ene same zgodbe. Vredno ogleda!

Sijoče oči

Vzemite si trenutek in prepustite se Benjaminu Zandru.

Koristne povezave - tako in drugače

Prebiranje blogov nam je lahko v užitek in sprostitev, lako pa so tudi vir idej, ki jih lahko koristno uporabljamo pri pisanju učnih gradiv. Velika večina blogov se namreč osredotoča na neko (strokovno) področje. Prebiranje blogov strokovnjakov nam tako odpira vrata v strokovno skupnost, čigar jezik poučujemo, v dileme in probleme, s katerimi se soočajo in vrednote, ki si jih delijo. To je pa tisto, kar pri poučevanju tujega jezika stroke predstavlja izhodišče, na katerem lahko gradimo.

Torej dva koristna seznama za nadaljnje brskanje:
- Educational blogs by disciplines
- 100 best higher educational blogs (vzemite naslov z rezervo - je zelo ameriški).

Nekaj koristnih povezav do blogov jezikoslovcev in učiteljev tujih jezikov pa še vedno lahko najdete tudi na spletni strani Language Matters (seznam je bil pred kratkim posodobljen). Če najdete še kakšnega koristnega, sporočite, da ga dam na seznam. :)

Mimogrede, tudi sami lahko naredite takšen seznam za strokovno področje svojih študentov v zelo kratkem času, ko že imate zbrane povezave. Za to uporabite bodisi Netvibes ali Pageflakes. Študentom bodo te strani lahko dobro izhodišče za branje. (Kot primer si lahko ogledate moj Netvibes na temo turizma.) Hvala Saši Sirk za to prekrasno idejo!

Melitino poročilo o delavnici Preverjanje pisnih zmožnosti – Sestavljanje nalog in ocenjevanje

Verjetno je deževni petek naredil svoje in na delavnici v Poljčah se nas je 6.11. zbralo šest (Lane, Zorka, Manica, Darja, Brigita – nova članica SDUTSJ in jaz) namesto osem. Milka je morala odpovedati udeležbo že par dni prej.

Osnovna šola – višja šola – fakultete; angleški – italijanski – nemški jezik; vse to je bilo treba spraviti na skupni imenovalec. Različne izkušnje iz pisnega preverjanja in konkretna pričakovanja so še dodatno povečale razlike, zato se je število udeleženk izkazalo za realno, saj bi drugače morala uporabiti svoje militantne sposobnosti.

Teoretični del smo popestrili s toplo pizzo, sadjem in kavo, saj je bilo vse vabljivo pri roki ob delovnih mizah. Praktično pisanje testnih nalog smo začeli kreativno, a smo morali našo kreativnost tudi oblikovati v organizirano in prijetno obliko za kandidate. Pisali smo za različne jezike in različne težavnostne stopnje. Zabavno je bilo potem brati italijansko razglednico na A1, angleško poslovno pismo na B2, nemško poročilo na B1, angleški opis na A1/A2, vplivati na težavnostno stopnjo vojaškega pisma itd. Tudi ocenjevali smo, a šele, ko smo zbrali dovolj ocenjevalnih lestvic, da lahko iz njih doma sestavimo takšno ocenjevalno lestvico, ki bo ustrezala našim potrebam in testnim nalogam.

Odmori so kot ponavadi minili delovno ob iskrenju in izmenjavi idej, zato nam je verjetno na koncu zmanjkalo moči, da bi šli k Avseniku. Ene 'fotografke' so zabeležile vzdušje in naredile slike, kjer malo poziramo in kažemo, da nam je fajn. Jaz prilagam tisto, kjer so udeleženke čisto zatopljene v naloge, da me Violeta slučajno ne okrega, da nismo delali, kot se spodobi.

Izpolnjene vprašalnike sem pregledala šele naslednji dan. Naletela sem na pobude o nadaljevalni delavnici. No comments. Blagajničarka Darja me je poslala domov z vrečo plastičnih žličk, kozarcev, neskavo in mi naročala, naj imam to za na morje. Torej, morske deklice …

Melita

Vabilo na delavnico Preverjanje pisnih zmožnosti

Vabimo vas na delavnico z naslovom Preverjanje pisnih zmožnosti – Sestavljanje testnih nalog in ocenjevanje, ki jo bo vodila mag. Melita Djurić. Delavnica se bo odvijala v petek, 6. novembra 2009, od 13.30 do 18.00 v Centru za usposabljanje MORS v Poljčah na Gorenjskem.

Rok za prijavo na delavnico je 30.10.2009, prijavite pa se lahko po elektronski pošti na naslov info@sdutsj.edus.si. Predvideno maksimalno število udeležencev je 10.

Kotizacija, ki zajema vse delavnične in podelavnične aktivnosti ter prigrizke in kavo med odmori, znaša 30,00 EUR za člane in 40,00 EUR za nečlane.

Vsebina bo zajemala naslednje teme:
• Testne naloge za preverjanje pisnih zmožnosti
• Jezikovne ravni (CEF)
• Ocenjevanje
• Sestavljanje ocenjevalne lestvice
• Primeri testnih nalog in ocenjevalnih lestvic

Za več informacij nam pišite na info@sdutsj.edus.si.

Prisrčno vabljeni!

Teden prostega dostopa

Ob tednu prostega dostopa do rezultatov raziskav, znanstvenih revij in člankov, tj. do znanja, vas pozivam, da se seznanite z gibanjem za prosti dostop in z vprašanji, s katerimi se ta ukvarja.

Vedno je več posameznikov in tudi univerz, ki odpirajo dostop do rezultatov svojega dela. Bomo tudi mi med njimi? Odprta družba je lahko temelj tudi naše prihodnosti.

Nekaj korsitnih povezav
Open access week
Wikipedia: Open access publishing
SPARC Europe
Science Commons
CC Learn
Directory of Open Access Journals

Video in zvočni zapisi tudi na LSE

Zavidljiv je seznam predavanj gostov, ki je na voljo na spletni strani London School of Economics and Political Science. Na voljo so kot video posnetki in/ali zvočni zapisi, za marsikaterega med njimi pa obstaja tudi transkripcija. Priporočam.

Delavnica Spletna stran za vsakega učitelja tujega jezika

V petek so v Mariboru udeleženke delavnice o e-učenju pokazale, kaj je delovna vnema in kako se izmenjavajo dobre ideje. En dan kasneje jih je nekaj že postavilo svoje spletne strani z gradivi za učence. Bravo udeleženke!

Spodaj je fotoaparat uspel ujeti del družbe ob zaključku delavnice.

TED

V forumu društva smo že omenjali kratka predavanja, ki se zbirajo na spletni strani "TED - Ideas worth spreading". Glede na to, da se je teh predavanj nabralo že zelo veliko, vam bo mogoče lažje iskati po tematsko organiziranem seznamu na spletni strani Jeffa Mummerta ali še bolje v exhibitu, ki ga je oblikoval Tom Woodward. Tisti, ki imate radi preglednice, tu je še seznam v Google.docs. Povezave do teh strani sem našla v blogu Larryja Ferlazza.

Ostaja pa vprašanje, kako uporabiti ta predavanja v razredu. Na tem področju je narejenega preceh manj. Nekaj idej (predzanje B2 in več):

• predavanje lahko vključite v svoj blog kot dopolnilo svojemu komentarju (kot sem to naredila v tem blogu že sama)
• video lahko naložite v svoj moodle in prosite svoje dijake ali študente, da si video ogledajo doma (domača naloga) in pokomentirajo (pisno ali v razpravi naslednjo uro).
  
• dijaki/študenti napišejo obnovo vsebine videa. Npr. v predstavitvi Isabelle Allende se skrivajo kar tri fascinantne zgodbe (začetek vsake je označen, če se s kurzorjem približate črti, ki meri čas predstavitve)
• po ogledu videa dijaki oz. študenti lahko opišejo osebnost govorca: npr. Amy Tan v svoji predstavitvi o kreativnosti, razkrije tudi nekaj o svojem življenju in pogledu na svet, ki nam razkrije, kakšna je kot osebnost
  
• iz vsebine predstavitve izluščite idejo in jo oblikujete v navodila za pisanje razpravljalnega eseja. Npr. Benjamin Wallace govori o ceni sreče, Dan Gilbert pa o naših pričakovanjih - prosite študente, da po ogledu videa napišejo esej o sreči
  
• bolj zahtevna variacija zgornje ideje: Dan Pinker v svoji predstavitvi o motivaciji pravi, da korenček in palica motivirata le takrat, ko gre za preproste probleme, ki pri reševanju ne zahtevajo bolj zahtevnih miselnih operacij. Idejo lahko aplicirate na področje poslovnega sveta, kjer se finančni sistemi sesuvajo, ker visoke finančne nagrade (korenček) managerjem niso zagotovile dobrih finančnih rezultatov. Lahko jo povežete z učnim procesom in vplivom ocene oz. kreditov na znanje diplomantov
• desno od videa (v zgornjem desnem kotu) lahko kliknemo na transkripcijo predavanja. Besedilo lahko prekopiramo in natisnemo za naše študente. Besedilo nam seveda omogoča, 1) da obdelamo neznane besede, 2) če kliknemo na del transkripcije, se video premakne tja - lahko ponovno poslušamo del, kjer se določena beseda nahaja. 3) Transkripcija je tudi odlično izhodišče za vaje iz intonacije, ki so prav posebnega pomena pri predstavitvah - študenti lahko na glas berejo transkripcijo in svojo intonacijo poskušajo približati govorčevi (npr. intonacija Dana Gilberta)
• šest predstavitev lahko gledamo s slovenskimi podnapisi - opozorilo: kar nekaj napak sem zasledila, zato dvomim, da je bil prevod zares pregledan
• Bill Graziadel ponuja nekaj svojih idej (v glavnem povezave, ki tematiko predstavitve razširjajo in so lahko dobro izhodišče za razprave študentov, ponekod pa tudi vprašanja, s katerimi lahko usmerjamo razpravo študentov)
• ko poučujemo retorične spretnosti, lahko proučujemo retorične strategije posameznih govorcev, za razpravo pa lahko uporabimo tudi navodila, ki jih prejmejo govorci TEDa. Najdete jih tu.
  

Vabljeni, da svoje ideje delite z nami.

Vabilo na delavnico o e-učenju

Zaradi velikega zanimanja za delavnico o e-učenju z naslovom Spletna stran za vsakega učitelja tujega jezika smo se v Skupini za e-učenje pri SDUTSJ odločili, da jo ponovimo za člane z vzhodnega konca Slovenije. Tako jo zdaj pripravljamo v Mariboru.

Datum delavnice: petek 9.10.2009
Kraj: Fakulteta za gradbeništvo, Smetanova ulica, Maribor

Program delavnice temelji na računalniških spretnostih in znanjih, ki so posebej uporabna za učitelje tujega jezika. Delavnica bo celodnevna, združevala bo predavanja s praktičnim delom.

Za več informacij nam pišite na info@sdutsj.edus.si.

Skupina za e-učenje pri SDUTSJ

Uspešnost visokega šolstva?

Na Primorski univerzi pospešeno pripravljajo sistem, ki bo vrednotil nepedagoško delo pedagoških delavcev, s ciljem, da bodo rezultati univerzo popeljali na šanghajsko lestvico najuspešnejših univerz v nekaj letih. Sistem seveda pripravljajo s čisto managerskim pristopom in seveda takšni sistemi delujejo po principu korenčka in palice. Kaj drugega od večine managerjev pač ne moremo pričakovati. (V vmesnem obdobju bodo pač posamezne fakultete finančno povsem podhranjene, ampak vse ima svojo ceno, pravijo, kaj ne?)

Ne bi šla v analizo novega sistema, ne bi ponavljala svojih argumentov proti birokratizaciji univerz in pedagoškega dela, saj realnost kaže, da moje besede nimajo nikakršne teže kljub temu, da jih podpiram z ugotovitvami znanstvenih raziskav. V Sloveniji pač moraš biti nekdo, ki ima položaj in moč, da se verjame tvojim besedam - in takrat se jim verjame, četudi so izmišljene.

Sita sem cesarjev brez oblačil, ki pričakujejo občudovanje veličine svojega ega in od pohlepa izmaličene podobe! Zato dovolite, da navedem dva priznana strokovnjaka, ki imata ugled in znanje. Povesta vse, kar vsi vemo, ampak kar managerji in politiki tako radi pozabijo. Pod njune besede se namreč kadarkoli podpišem. Prav je, da veste zanje tudi vi.

Jezik politike

Ne, poleti nam res ni do politike! Jezik politikov pa je nekaj drugega. MEDO Blog (nima nič z medvedki, gre za blog Macmillan English Dictionary Online) konec vsakega tedna ponuja pregled novic o jeziku in prispevek zaključi z zanimivim video posnetkom (prejšnji teden o jezikoslovju - morate si ga ogledati!). Ta konec tedna ponuja video o jeziku politike - verjamem, da se ta ista vprašanja porajajo tudi vam - ne glede na tuji jezik, ki ga učite. Mogoče vas bo premamilo, da si ogledate tudi drugega z Bryanom Appleyardom, ki je tudi s spletne strani BBC-ja.

Znanstvena konferenca: Izzivi jezika stroke v 21. stoletju

Vabilo na konferenco
Mobilnost in večja zaposljivost državljanov EU se v sodobni družbi znanja spodbujata tudi preko znanja tujih strokovnih jezikov. Kot članica EU si tudi Slovenija prizadeva za večjo globalno konkurenčno prednost, ki jo bomo dosegli le z dobro uporabo tujih strokovnih jezikov za potrebe sodobnih evropskih poklicev. Prav tako se tudi ob uvedbi bolonjske reforme v visoko šolstvo in ob pripravi Bele knjige o izobraževanju odpirajo vprašanja v zvezi z učenjem in poučevanjem tujega jezika stroke, ki morajo postati del skladne jezikovne politike.

Ob tej priložnosti vas vabimo, da se udeležite konference SDUTSJ, kjer boste imeli priložnost izmenjati izkušnje in strokovna znanja, predstaviti raziskave na področju poučevanja tujih jezikov stroke v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju.

Kje in kdaj
Konferenca bo potekala 5. in 6. februarja 2010 na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana.

Sodelovanje s prispevki
Ker konferenca predstavlja izvrstno priložnost za izmenjavo mnenj, vas vabimo, da sodelujete s svojim prispevkom. Sprejemamo znanstvene in strokovne prispevke ter mnenja in primere dobre prakse.

Pomembni datumi
- rok za prijavo prispevkov in oddajo povzetkov: 30.09.2009 (glej Navodila za oddajo povzetkov spodaj na tej strani)
- rok za oddajo prispevkov: 15.03.2010

Kotizacija
- prijava do 01.12. 2009 za člane SDUTSJ: 30 EUR
- prijava do 01.12. 2009 za nečlane: 40 EUR
- prijava po 01.12. 2009 za člane SDUTSJ: 40 EUR
- prijava po 01.12. 2009 za nečlane: 50 EUR

Informacije
Podrobnejše informacije v zvezi s prijavo prispevkov, kotizacijo in prijavo na konferenco najdete na spletni strani konference.

Centri za samostojno učenje tujih jezikov

V zadnji številki TESL-EJ lahko najdete zanimiv članek o centrih za samostojno učenje tujih jezikov z naslovom "Self-Access Centers: Maximizing Learners’ Access to Center Resources".

McMurry, Tannen in Anderson ponujajo analizo nekaterih prednosti in pasti spodbujanja avtonomnega učenja tujih jezikov v centrih in predstavita poskus, ki ga je v svojem centru za učenje angleškega jezika ponudila Univerza Brigham Young. Center za učenje angleškega jezika je avtonomno učenje študentov poskušal spodbuditi s pripravo spletne strani, ki omogoča natančno iskanje gradiv in brskanje po njih, ter z uvajalno delavnico. Učna gradiva so tako poleg naslova, avtorja in založbe označili tudi s podatki o mediju, o jezikovni ravni in jezikovni zmožnosti, ki jo posamezno gradivo razvija, in s ključnimi besedami, ki olajšajo iskaje po bazi učnih gradiv. Spletna stran centra se je zdela uporabnikom centra koristna, vendar avtorji povezanosti med njo in samostojnim učenjem tujega jezika niso mogli dokazati. Slednje velja tudi za povezavo med avtonomnim učenjem in uvajalno delavnico. Ta pa se je vseeno izkazala za zelo učinkovito v privabljanju študentov v center.

Ko prebiram članke o spodbujanju avtonomnega učenja študentov in uporabe centrov za samostojno učenje tujih jezikov, se sprašujem, koliko je tu sprenevedanja. Razprave se dejansko vrtijo okrog obiskovanja centrov za samostojno učenje. Vemo, da centre obiskujejo študenti iz najrazličnejših razlogov (tudi za to, da preverijo svojo elektronsko pošto, brskajo po internetu in iščejo vsebine, ki z učenjem tujih jezikov imajo bore malo, poklepetajo in podobno). Vemo tudi, da morajo centri opravičiti svoj obstoj in investicijo v gradiva. Vendar se sprašujem, kako lahko samostojno učenje zreduciramo na uporabo učnih gradiv v centrih za samostojno učenje. Kako se lahko zgražamo, če študenti center uporabljajo le kot knjižnico?

Samostojno učenje je precej bolj zmuzljivo kot nam je to všeč. In prav je tako, saj je vendar samostojno in lahko vključuje karkoli, kjerkoli in kadarkoli. Ne pravim, da so centri neuporabni ali nepomembni, daleč od tega. So le majhen drobec zgodbe o samostojnem učenju. Pomemben, vendar le majhen drobec.

Samo pomislite na to, kako vi sami vzdržujete svoje znanje tujega jezika, kje in kako ga izpopolnjujete. Ali uporabljate centre za samostojno učenje? OK, jih ni. In če bi bili? Tako kot mi, tudi študenti uporabljajo množico različnih virov, ki pa jih je nemogoče omejiti ali definirati v celoti. Pomislimo torej na lastno učenje in razumeli bomo, kakšne so tiste priložnosti, ki jih potrebujejo naši študenti.

Vsem, ki jih zanima samostojno učenje prihodnosti še video iz leta 2002, ki pa ni ničmanj aktualen kot je bil takrat, ko ga je Stephen Downes podal.

Angleščina za medicino

Jutranja hoja po stopinjah ljudi, ki jih spremljam v Twitterju, me je po ovinkin pripeljala do spletnih strani, ki se ukvarjajo z jezikom medicinske stroke. Prilagam jih za vsak slučaj - mogoče pa komu pridejo prav. :-)

Hospital English
Interet for medical students
Free online medical English resources
English Med
Medical English at UsingEnglish.com

Delavnica - Preverjanje slušne in bralne zmožnosti

29. maja je mag. Melita Djurić izvedla izvrstno delavnico za naslovom "Preverjanje slušne in bralne zmožnosti pri pouku tujega jezika stroke – Sestavljanje testnih nalog in testa". Udeleženk nas je bilo precej, nekatere s skromnejšimi, nekatere z zelo bogatimi izkušnjami s tega področja.

Melita Djurić nas je korak za korakom vodila skozi:
- podobnosti in posebnosti pri preverjanju branja in poslušanja
- ravni po CEF-u
- vsebino preverjanja
- vrste nalog za preverjanje
- preverjanje uspešnosti vprašanj ter
- preverjanje in ocenjevanje.
Ves čas smo imele dovolj priložnosti za praktično delo in izmenjavo mnenj.

Sporočilo vsem, ki se delavnice niste mogli udeležiti je: ne zamudite drugega dela delavnice, ki bo septembra!

Delavnica v maju

Vabljeni na delavnico SDUTSJ z naslovom Preverjanje slušne in bralne zmožnosti pri pouku tujega jezika stroke – Sestavljanje testnih nalog in testa, ki jo bo vodila mag. Melita Djurić in se bo odvijala v petek, 29. maja 2009, od 13.00 do 18.00 na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.

Kotizacija: 30,00 EUR za člane in 40,00 EUR za nečlane.

Rok za prijavo in plačilo delavnice je 19.5.209.

Prijava na delavnico na mestu samem ni mogoča, zato vas vljudno prosimo, da se pravočasno prijavite in poravnate kotizacijo.

PBwiki postane PBworks

Ne bodite presenečeni, ko se vam bo naslov pbwiki.com ali my.pbwiki.com avtomatično spremenil v pbworks.com oz. my.pbworks.com, saj je ta ponudnik brezplačnih wikijev spremenil svoje ime.

Za uporabnike brezplačnih wikijev vse ostaja po starem (če upoštevamo, da so pred par meseci vključili kar nekaj sprememb/izboljšav). Naši wikiji so varni. Precejšnje spremembe v funkcionalnosti pa so doživeli plačljivi wikiji. Organizacija se je pač prilagodila potrebam trga.

Več o tem najdete tu: http://pbworks.com/content/WhyPBworks

Vtisi z aprilske delavnice o e-učenju

Današnja delavnica o e-učenju je bila dobra priložnost za druženje, izmenjavo znanja in izkušenj. Udeleženci so bili zagreti in nove ideje za delo z učenci so se kar kresale.

Kliknite na spodnjo sličico in si oglejte nekaj ujetih trenutkov.

Vabilo na delavnico "Preverjanje slušne in bralne zmožnosti"

V okviru načrtovanih letnih dejavnosti našega društva vas vabimo na delavnico z naslovom Preverjanje slušne in bralne zmožnosti pri pouku tujega jezika stroke – Sestavljanje testnih nalog in testa, ki jo bo vodila mag. Melita Djurić. Delavnico se bo odvijala v petek, 24. aprila 2009, od 13.00 do 18.00 na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.

Za več informacij pišite na: info@sdutsj.edus.si

V spomin Timu Johnsu

Sporočam vam žalostno novico, da je pred kratkim preminil Tim Johns. Marsikdo med nami ga je spoznal na konferenci IATEFL "New challenges in teaching ESP in Slovenia" davnega leta 1998. Se še spomnite njegove delavnice? O "Kibbitzing" je govoril z iskrenostjo in navdušenjem, ki nas je vse prepričal.

Vse od takrat obiskujem njegovo spletno stran in iščem navdih. Vesela sem bila, ko so njegovo idejo prevzeli njegovi kolegi na Univerzi v Birminghamu. Nadaljujejo delo, ki ga je Tim začel. Pa niso edini. Tudi tim, ki izgrajuje Michigan Corpus of Academic Spoken English (MICASE) se zgleduje po Timu in sestavlja nove Kibbitzerje. Ti so učinkovito pedagoško orodje, saj pomagajo študentom do spoznanja o rabi besed. Hvaležna sem mu za to. Kot tudi za konkordančnik, ki sta ga z Mikeom Scottom naredila.

Bil je učitelj, ki je pustil sled, po kateri hodimo in se učimo. Hvaležna sem mu za to.

-----
P.S.
Ob Timovi smrti so se oglasili tudi njegovi tesni sodelavci. Njihove zapise lahko preberete tu.

Delavnica o e-učenju

Zaradi velikega zanimanja ponovno organiziramo delavnico o e-učenju z naslovom Spletna stran za vsakega učitelja tujega jezika. Datum delavnice je petek 10.4.2009, lokacija pa Fakulteta za upravo, Ljubljana.

Program delavnice temelji na računalniških spretnostih in znanjih, ki so posebej uporabna za učitelje tujega jezika. Cilj delavnice je udeležence naučiti, kako se pripravi preprosto spletno stran za dijake/študente in za širšo javnost, jim pokazati različne možnosti uporabe spletnih strani pri poučevanju ter jim predstaviti prednosti nekaterih spletnih tehnologij.

Za več informacij pišite na: info@sdutsj.edus.si

Predavanje o informacijski pismenosti

Vabljeni na predavanje z naslovom Informacijska pismenost, ki bo v petek, 27. marca, od 16. do 19. ure v predavalnici 26 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.. Seznanili se boste z:

• različnimi tipi informacijskih virov knjižnice,
• povezavo kataloga COBISS/OPAC z zbirkami elektronskih revij,
• Digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani,
• možnostmi dostopa do informacijskih virov z različnih lokacij za različne tipe uporabnikov,
• strategijami iskanja znanstvenih informacij v različnih zbirkah elektronskih revij,
• zbirko Journal Citation Report - iskanje faktorjev vpliva revij in citiranosti del.

Za več informacij pišite na: info@sdutsj.edus.si

wallstalking.org

S prijatelji smo začeli projekt nabiranja grafitkov... po ulicah, šolah, mestih... Se nam pridružite? Najdete nas tu in tu.

Localizing Ubiquity: an open letter to linguists

Localizing Ubiquity: an open letter to linguists from mitcho on Vimeo.

Zanimivo branje

Jezik stroke je vsebinsko in raziskovalno področje, ki ga pokrivajo tudi revije s področja prevajanja. Revija JoSTrans (The Journal of Specialised Translation) se tako ukvarja z različnimi vidiki prevajanja jezika stroke in njegovega poučevanja.

Članki so prosto dostopni. Priporočam.

Language Matters

Language Matters je spletni bralnik, ki na enem mestu združuje kazala znanstvenih in strokovnih revij s področja jezikoslovja in poučevanja angleškega jezika.

Vabljeni k sooblikovanju bralnika za jezikoslovje in k njegovi uporabi.

Letna skupščina

Danes smo se člani zbrali na letni skupščini društva, kjer smo ugotavljali, da je za nami zelo plodno leto in pred nami obilica novih načrtov in idej. Člani so poskrbeli za odlično pogostitev in izpostaviti velja slastno torto, ki jo je spekla Nada.

Izšel zbornik Inter Alia 1

Izšel je zbornik Inter Alia 1 "Jezik stroke in vloga učitelja tujega jezika stroke v slovenskem izobraževalnem prostoru", ki vsebuje prispevke s Posveta ob 10. obletnici SDUTSJ. Zbornik je del naše nove zbirke publikacij Inter Alia.

Vabljeni, da z nami delite svoje vtise ob branju in napišete komentar!

Vabilo na letno skupščino

Vabljeni na letno skupščino SDUTSJ, ki bo 13.2.2009 ob 16h na FDV.

Poleg običajnih vsebin bo tokrat na dnevnem redu tudi prav posebna točka: ekskurzija članov društva v Bruselj. Ogledali si bomo fotografije in kakšno rekli o naših vtisih in idejah, ki so se porodile v Belgiji.

Prav posebej pomembna točka dnevnega reda je tudi delo društva v letu 2009. Vabljeni vsi, da svoje ideje za projekte društva predstavite in nas ostale prepričate, da v njih sodelujemo ali pa vam priskočimo na pomoč.