Sledijo nova presenečenja. Ugotovitve raziskav projektnega učenja zadnjih let namreč kažejo, da za uspešno učenje morajo biti problemi iz realnega sveta, učitelj mora vnaprej določiti znanja in spretnosti, ki so potrebna za njihovo reševanje, študenti/dijaki pa delujejo v strukturiranh skupinah, njihovo delo se večkrat ocenjuje in vrednoti (povratna informacija s strani učitelja, samo-refleksija študentov, ocenjeni so lahko še portfolio, poročila,...). Avtorji raziskav pa priporočajo tudi sodelovanje učiteljev v strokovnih skupinah.
Zanimivo, ni kaj! Zdi se, da so zagovorniki projektnega učenja ugotovili, da morajo uvajati elemente problemsko-naravnanega učenja, če želijo, da bo metoda res učinkovita!
Še bolj zanimivo je, da je skupina članic Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika že leta 2000 pričela uspešno uvajati problemsko-naravnano učenje v pouk tujega strokovnega jezika. Meotda PBL, ki so jo pri tem uporabljale, v marsičem presega okvirje projektnega učenja in priporočil raziskovalcev te metode. Zdi se, da se bodo zagovorniki projektnega učenja morali še marsikaj naučiti in odkriti, preden bodo prišli do spoznanj, ki so pri problemsko-naravnanem učenju že integrirani del problemsko-naravnanega učenja že več kot desetletje! Znova in znova ugotavljamo, da je lahko problemsko-naravnano učenje in projekt njegove uvedbe pri pouku tujega jezika stroke v Sloveniji še vedno zgled za mnoge. Posledice aktivnega sodelovanja in delovanja te skupine članic društva pa, verjamete ali ne, še vedno čutimo v društvu. (Ponovno hvala vsem: Bernardi Kosel, Nadi Vukadinović, Meliti Djurić, Mariji Lešnik, Ireni Kuštrin, Alenki Gvardjančič, Lučki Pristavec, Violeti Jurkovič, Dubravki Celinšek in Mojci Jarc!)
Z vse, ki tega dela zgodovine našega društva še ne poznate, priporočam ogled spletne strani projekta in razlage te metode učenja/poučevanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar