Nihče od vas me ni opozoril na to, da so razlogi še drugi. Ob jutranji kavici sem prebirala The Economist in sem naletela na zanimiv članek, ki govori o tem, da se nove članice EU zelo hitro odpirajo študentom iz azijskih držav (predvsem iz Kitajske), saj so precej bolj fleksibilne kot zahodnoevropske univerze. Največ zanimanja je za poslovni študij in študij računalništva, tujih študentov pa je v novih članicah že 23.000. Članek je izpostavil dejstvo, da se je v novih članicah povečal delež mladih, ki študirajo (Slovenija je tu na zavidljivem 2. mestu takoj za Latvijo, pet novih članic pa presega poprečje OECD).
Vendar ni vse tako zelo sijoče za univerze novih članic EU, kot se zdi na prvi pogled. V naslednjem desetletju se predvideva 40% zmanjšanje števila domačih študentov zaradi demografskih gibanj (ta se tudi pri nas že jasno kaže v srednjih šolah). Upad števila domačih študentov pa srednjeevropske države ne bodo mogle nadoknaditi s povečanim številom azijskih študentov, če se ne bodo lotile reševanja problema premajhne kakovosti študija. Krajši študij za nižjo ceno namreč dolgoročno ne ustvarja rast interesa med potencialnimi študenti, če diploma ne zagotavlja tudi dovoljšnjo mero znanja.
Torej trend predavanj v angleškem jeziku ne zagotavlja samo mobilnost študentov znotraj EU. Odpira namreč tudi vrata tujim študentom iz azijskih dežel, ki prinašajo nov priliv sredstev že tako obubožanim univerzam. Predavatelji bodo v slednjem primeru verjetno plačani, medtem pa za delo s študenti iz članic EU, marsikdo sploh ni.
Je to bolje rešeno pri vas? Ali kdo od učiteljev tujega jezika stroke sodeluje s svojim predmetom v programih študentske mobilnosti?
Ni komentarjev:
Objavite komentar