Podcasts for Business English

Teaching business English and looking for business podcasts? You may be interested to visit StreetIQ and check their 10,000 podcasts and pick one or two for your class.

Mind you, searching for the right podcast may feel like being lost in the jungle if you are not familiar with the programmes. What's more, their search facility is not very helpful as it keeps being delayed for at least 15 minutes. So be patient.

You've got mail

Ne vem, ali vam vaši študenti pišejo maile, vem pa, da jih sama dobivam vedno več. Samo število me niti ne skrbi tako močno, skrbi me pa dejstvo, da je sporočil, ki so nedostojno napisana in z žaljivo vsebino vedno več.

Morebiti je še bolj resno to, da takšna sporočila nekateri kolegi mirno obravnavajo, pri tem pa jih dejstvo, da so žaljiva, niti zmoti ne.

New York Times je objavil zanimiv članek na to temo z naslovom "To: Professor@University.edu Subject: Why It's All About Me". Vredno je branja. Če ne drugega, človeku postane jasno, da na bolje ne bo šlo samo od sebe. Lahko pa kaj ukrenemo tu in na licu mesta. V odnosu s študenti, s svojimi sodelavci ter z nadrejeni.

If we cannot state what is needed in tertiary LSP education, who can?

Slučajno sem naletela na članke conference jezika stroke iz leta 2003 in med njimi na članek Richarda J. Alexandera "A candid assessment of can-do statements in relation to LSP syllabuses." Citiram njegov zaključek.

The main point to be emphasized is that Can-do statements and the Common European Framework can be most usefully viewed as guides. Like a guide to a place (Michelin for example) they can lay out the parameters within which the visit might take place, they can even propose a likely itinerary or a selection of places to view if time is brief. But it is up to the visitor to use the guide to pursue their own individual interests and purposes. So it goes with Can-do statements. We will all have our individual or institutional priorities.

We can also link our remarks to the plans which education ministers have begun to develop under the heading of the "Bologna process". Consider the Council of Ministers’ Action plan for mobility and especially Measure 421, which makes explicit reference to language certification: “Recognised experience: issue by the Member State’s competent authorities of a document certifying the skills acquired during mobility, in particular in the field of languages, and acceptance by the authorities of the country of origin of the study or training periods successfully completed in mobility.”

Many LSP practitioners are working towards such certification procedures. Refining and developing Can-Do statements may at this point in time appear to be a very tangential connection to this project. However, I would argue that, quite to the contrary, Can-Do statements together with the developments of specific purposes Language Portfolio studies (a further Council of Europe focus) is an area to which LSP teachers and researchers and institutions that specialize in delivering such systems and syllabuses need to be making a significant contribution.

We should be proactively shaping and forming the discussions, not sitting back and candidly or naively waiting for some bureaucratic procedure to direct us to the objective. After all, if we the researchers at the leading or cutting edge of this field cannot state what is needed in language proficiency terms for business languages in tertiary education, who can?

(Alexander, R. J. A candid assessment of can-do statements in relation to LSP syllabuses,. V Ahmad K. in Rogers, M. New Directions in LSP studies. Proceedings of the 14th European Symposium on Language for Special Purposes 2003. str.266-267)

Kaj pravite?

Prešernova poezija v angleščini

Nekoč sem poslušala Vanesso Redgrave recitirati pesem Nezakonska mati F. Prešerna. Njen značilno globok in nežno čuteč glas me je takrat povsem očaral.

Zahvaljujem se Aniti, ker mi je pokazala povezavo do spletne strani s tem zvočnim zapisom. Sedaj Vanessi Redgrave lahko prisluhnite tudi vi, če kliknete sem.

Če vas zanimajo še druge recitacije Prešernovih pesmi v angleškem jeziku, jih lahko najdete na tem spletnem naslovu.

Odnos mati : hči malce drugače

New York Times je včeraj objavil pogovor z Deborah Tannen, ki jo marsikdo od nas pozna po delih na področju diskurzne analize. Če vas samo malce spomnim: Coherence in written and spoken discourse (1982), Gender Differences in Topical Coherence: Creating Involvement in Best Friends' Talk (1990), Gender and discourse (1996), Discourse markers (2005).

Znana je tudi po tem, da je svoje izsledke na področju diskurzne analize izdala tudi v poljudnih knjigah kot You just don't understand: women and men in conversation (1990), That's not what I meant!: how conversational style makes or breaks relationships (1992), Talking from 9 to 5: women and men at work (1995).

Pogovor v članku se je vrtel okrog komunikacije med materami in hčerkami. Članek je vreden branja.

(Fotografijo je posnela Carol T. Powers za The New York Times)

Skupščina

Na skupščini vsakega društva prečešemo, kar je bilo narejenega v preteklem obdobju. Spomnimo se tudi, kaj je še potrebno postoriti. O tem se bomo pogovarjali danes popoldne.

Prisluhnili bomo tudi dvem kolegicam, Zorki in Dubravki. Prva bo z nami delila svojo raziskavo o spremembah pri izvajanju tujega jezika stroke, ki jih prinašajo bolonjske smernice, druga pa raziskavo o izobraževanju in vodenju učiteljev pri uvajanju problemsko naravnanega učenja.

Rada bi z vami delila fotografije naših predsednic, ki so pomembno vplivale na obstoj in razvoj našega društva. Spletni dnevnik nekega društva mimo tega pač ne more.

Prva predsednica: Nada. Fotografija je bila posneta na Mednarodni delavnici PBL v Poljčah.



Fotografije druge predsednice, Alenke, žal, nimam.

Zadnja fotografija kaže Melito in Violeto na popoldanskem sprehodu po Sečoveljskih solinah. Melita je žezlo dobila od Alenke, Violeta pa od Melite.


Se še kdo spomni, kdaj smo ustanovile naše društvo?

Neznosna lahkost slovaropisja

Čisto slučajno sem odkrila, da obstaja spletni slovensko-angleški slovar na Webster's Online Dictionary. Takoj sem sledila povezavi, ki me je pripeljala do besednega seznama, kjer se je moje oko zapičilo v nenavadno slovensko besedo, ki je nisem razumela: šaltersko poslovanje s građanima". Uganete? Jaz nisem. Klik me je pripeljal do razlage, ki jo vidite spodaj. Verjetno je vsak komentar odveč. (Sliko povečamo tako, da kliknemo nanjo.)

Učitelji: facilitators – controllers

Pred kratkim sem se vrnila s s sestanka mednarodne testirne skupine, v okviru katere poskušamo postaviti približno enake standarde za STANAG teste, ki jih vojaške jezikovne institucije sestavljamo že nekaj let. Predstavniki različnih držav si na sestankih izmenjujemo informacije, mnenja in iščemo kompromise.

Želim opisati način, kako nekdo, ki vodi diskusijo, lahko diskusijo spodbudi ali ubije. Rezultat diskusije je namreč odvisen od načina njenega vodenja. Mi smo na tem sestanku od štirih delovnih dni 3 dni (!) spustili v zrak. Zakaj? Ker vodja diskusije, strokovnjak s področja testiranja, tri dni ni ugotovil, zakaj komunikacija nikakor ne steče. Četrti dan smo sami prevzeli vodenje in rešili vsaj zadnji dan.

Kaj je šlo narobe?
- Ni vedel, da mora utihniti in dati čas, če pričakuje pobude in sodelovanje skupine;
- Namesto, da bi spodbujal komunikacijo med enakovrednimi v skupini in nas poslušal, nam je prirejal dolge strokovne monologe;
- Ponujal je izčrpne odgovore na vprašanja, ki se v diskusiji pojavljajo zato, da vsa skupina razmišlja o njih, in nikakor ne zato, da odgovarja en sam posameznik, pa če je še tako dobro podkovan v stroki;
- S kontroliranjem diskusije je želel pripeljati k vnaprej zastavljenim ciljem, zato skupini ni ponujal praznega prostora za drugačno razmišljanje.

Učitelji, premislimo, kakšno vlogo bomo prevzeli, ko gremo poučevat odrasle v učilnico, ko vodimo sestanek s kolegi-cami ali kolektivom, ko se pogovarjamo s študenti na govorilnih urah itd. Obupen občutek je ugotavljati, da nekoga, ki je tam zato, da bi korektno opravil svoje delo, enostavno ne potrebuješ. Še huje, ujel te je v past, iz katere nervozno iščeš izhod namesto, da bi užival v kvalitetni diskusiji.

Uporaba slovarjev

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ugotovili, da se 60% učečih se tujega jezika ni nikoli učilo uporabe slovarjev in se le 12% lahko pohvali s tem, da so jih učitelji sistematično in natančno seznanili z metodami iskanja po slovarjih (Cowie, 1999).

Kakšna je današnja slika, je težko reči. Res je, da se učitelji precej bolj zavedamo, kako zelo je pomembna učinkovita raba slovarjev. Na voljo imamo tudi precej več gradiva za razvijanje te spretnosti - celo na različnih nivojih. Slednje seveda velja za angleški jezik. Nisem pa prepričana, da je temu tako tudi v drugih jezikih. Veste vi?

S stališča tujega jezika stroke bi bilo zanimivo vedeti, ali učitelji tujega jezika stroke uporabljamo katere od teh gradiv. Če ja, ali vaje uporabljamo nespremenjene ali jih spreminjamo tako, da besede iz njih nadomestimo z besedami, ki so vsaj malo bolj strokovno obarvane?

Področje je obsežno in kompleksno. Jezikovne kompetence naših študentov/dijakov se lahko bistveno razlikujejo. To posledično vpliva na neše priporočilo o primernosti splošnih slovarjev za posamezne skupine študentov/dijakov. Ko pa pridemo na področje terminoloških slovarjev, so naše roke precej bolj vezane, saj velikokrat izbire ni ali jo je le malo. Kako premagujemo takšno situacijo? V primeru, da strokovni referenčni viri obstajajo, ali po vaših izkušnjah ti narekujejo tudi drugačen pristop k razvijanju spretnosti iskanja po njih?

Odprtih vprašanj je zopet kar nekaj. Dajte, oglasite se s svojim komentarjem. Pričnimo z dialogom, saj je ta nujen za razvoj naše lastne stoke.

(Še vedno je dostop do gesla, ki vam omogoča, da sami napišete prispevek za naš Spletni dnevnik, hudo preprost. Potrebno je le zaprositi zanj na e-naslovu društva. Za pisanje komentarja pa je potrebno klikniti le na Comment, ki se nahaja pod sporočilom.)

Besede, besede, besede...

Pisanje v skupini in PB Wiki

Projektni pristop k poučevanju tujega jezika je svojevrsten izziv tako za učitelja kot za učence/dijake/študente, saj se morajo poleg vsebinskih problemov skupine soočati tudi s skupinsko dinamiko. Pisanje skupnega poročila povrhu vsega pa običajno predstavlja svojevrsten izziv tudi iz logističnega stališča. Seveda logistične rešitve je najlažje prepustiti študentom samim, vendar zakaj ne bi ubrali malce drugačno pot in jim ponudili sodobno rešitev, ki jim lahko pride v odraslem življenju še kako prav?

V mislih imam rešitve, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Teh je več, težko je oceniti, katera je bolja morebiti tudi zato, ker sama vsebina poročil nalaga vedno drugačne zahteve. Danes bi vam rada predstavila rešitve, ki jih nudi PB Wiki.



PB Wiki ponuja brezplačno storitev, ki temelji na programu, ki uporabnikom omogoča prosto ustvarjanje in urejanje spletnih strani s pomočjo spletnega brskalnika. Za Wikipedio ste verjetno že slišali. Gre za spletno enciklopedijo, ki jo lahko piše in ureja besedilo prav vsak, ki se registrira. Pb Wiki uporablja podoben princip, le da vsebino lahko prilagodimo svojim specifičnim potrebam. Tako lahko odpremo wiki, ki bo namenjen za komuniciranje z javnostjo na kakšno specifično temo, lahko pa ustvarimo wiki, ki je dostopen samo izbranim očem, ki jim sami posredujemo vhodno geslo. Slednje je opcija za projektno pisanje naših študentov.

Kje pričeti? Gremo na spletno stran PB Wiki in, kot sami lahko vidite na sliki levo, napišemo ime wikija, ki bo njegov naslov, ter svoj e-naslov. Tako preprosto je.

Po e-pošti bomo prejeli potrdilo in povezavo do strani, kjer vpišemo še naslov, ki bo krasil naš wiki, ter geslo, ki ga bomo uporabljali pri vpisu. Slednje posredujemo še ostalim članom skupine.

Urejanje besedila je preprosto. (Morebiti je najbolj nazoren vodeni ogled, ki ga lahko najdete tu. ) Kliknete na Uredi besedilo (Edit this page) in spreminjate besedilo po mili volji. Je pa res, da si za večjo nazornost lahko omislite tudi črke različnih velikosti, povezave, slike in podobno. Najbolje se je poigrati s temi možnostmi v peskovniku, ki ga najdete na prvi strani. Za sladokusce in bolj korajžne priporočam še ogled Yummi, ki pokaže še več možnosti za urejanje besedil.

Nekateri naši študenti/dijaki/učenci bodo v hipu obvladali vse, našli bodo celo možnosti, za katere mi ne vemo. Drugi bodo rabili našo pomoč pri klikanju. Zato je dobro, če smo z njimi v računalniški učilnici, ko odpirajo te strani in ko se igrajo v peskovniku. Skupaj si lahko ogledamo tudi nastavitve (Settings), kjer lahko izberejo drugačen izgled za svojo stran, Files, kamor lahko nalagajo skupne dokumente in druga gradiva, ter Changes, kjer lahko spremljajo spremembe, ki so se zgodile in lahko vedno prevzamejo obliko ali vsebino prejšnjih rešitev. Dobro je tudi, da jih naučimo odpreti nove strani (kamelja pisava). Uvajanje v računalniški učilnici je nujno, če se želimo izogniti poznejšim težavam.

Morebiti še to: spodbujajte svoje učence/dijake/študente, da si svoj prispevek napišejo v drugem programu in ga shranijo na več mestih. In nazadnje, zapomnite si: počutiti se morate v tem okolju dovolj doma, preden peljete svoje študente v računalniško učilnico. Peskovnik vam ne sme uiti! Če bo pisanje v PB Wikiju smiselno dejanje za vas, bo verjetnost, da bo smisleno tudi za vaše študente, tako večja. Srečno!

Ikone

Pred meseci sem iskala ikone zastav različnih držav in nisem našla nič všečnega. Vse so bile prevelike. Saj veste tisto o slepi kuri in zrnu. Torej, na spletni strani FamFamFam, Marka Jamesa, najdete celo goro malih in všečnih ikon, ki so vsi zaščiteni s CC. To seveda pomeni, da jih lahko brezplačno uporabljate, le da morate omeniti avtorja. Pošteno. Zgoraj sem nanizala nekaj zastav, ki lahko simbolizirajo tuje jezike, ki jih poučujemo v Sloveniji. Seveda so še drugi.
Za pokušino še nekaj drugih ikon: