V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ugotovili, da se 60% učečih se tujega jezika ni nikoli učilo uporabe slovarjev in se le 12% lahko pohvali s tem, da so jih učitelji sistematično in natančno seznanili z metodami iskanja po slovarjih (Cowie, 1999).Kakšna je današnja slika, je težko reči. Res je, da se učitelji precej bolj zavedamo, kako zelo je pomembna učinkovita raba slovarjev. Na voljo imamo tudi precej več gradiva za razvijanje te spretnosti - celo na različnih nivojih. Slednje seveda velja za angleški jezik. Nisem pa prepričana, da je temu tako tudi v drugih jezikih. Veste vi?
S stališča tujega jezika stroke bi bilo zanimivo vedeti, ali učitelji tujega jezika stroke uporabljamo katere od teh gradiv. Če ja, ali vaje uporabljamo nespremenjene ali jih spreminjamo tako, da besede iz njih nadomestimo z besedami, ki so vsaj malo bolj strokovno obarvane?
Področje je obsežno in kompleksno. Jezikovne kompetence naših študentov/dijakov se lahko bistveno razlikujejo. To posledično vpliva na neše priporočilo o primernosti splošnih slovarjev za posamezne skupine študentov/dijakov. Ko pa pridemo na področje terminoloških slovarjev, so naše roke precej bolj vezane, saj velikokrat izbire ni ali jo je le malo. Kako premagujemo takšno situacijo? V primeru, da strokovni referenčni viri obstajajo, ali po vaših izkušnjah ti narekujejo tudi drugačen pristop k razvijanju spretnosti iskanja po njih?
Odprtih vprašanj je zopet kar nekaj. Dajte, oglasite se s svojim komentarjem. Pričnimo z dialogom, saj je ta nujen za razvoj naše lastne stoke.
(Še vedno je dostop do gesla, ki vam omogoča, da sami napišete prispevek za naš Spletni dnevnik, hudo preprost. Potrebno je le zaprositi zanj na e-naslovu društva. Za pisanje komentarja pa je potrebno klikniti le na Comment, ki se nahaja pod sporočilom.)
1 komentar:
Na letošnji OUP konferenci v decembru je imel dr. Jonathan Wright zanimivo predavanje o uporabi slovarjev. Predstavil je zame novo idejo, da bi morali pričeti slovarje jemati kot "resource books" in ne le kot "reference books". To pomeni, da se ne bi k njim obračali samo v iskanju določene besede, jo našli in slovar zaprli, temveč bi začeli s slovarjem delati kot z zelo vrednim in bogatim gradivom, ki bi bilo naša štartna točka. Učencem bi tako dali priložnost za učenje, samostojnejše delo, raziskovanje. Ker pri listanju in branju slovarja ne bi bili pod časovnim pritiskom (kot to ponavadi so, ko iščejo npr. neko besedo med pisanjem eseja), bi si najdeno dosti bolje zapomnili in navsezadnje vzljubili slovar kot zakladnico zanimivih besed in bogatih pomenov. Wright je tudi predstavil nekaj aktivnosti, ki jih v razredu lahko uporabimo pri delu s slovarji. Mene osebno je precej motiviral in gotovo bom kaj od ponujenega v kratkem preizkusila.
Objavite komentar