Predavanje prof. Alfreda C. Sniderja

Naše društvo je decembra 2014 na Fakulteti za upravo v Ljubljani organiziralo predavanje in diskusijo z naslovom "Foreign languages instruction through debate", ki ga je na povabilo SDUTSJ izvedel dr. Alfred C. Snider, redni profesor in vodja debatnega programa na Univerzi Vermont, ZDA. Predstavil je pristope k poučevanju jezika ob uporabi preprostih razprav, primernih jezikovni ravni študentov.

Na delavnici smo izvedeli, kako bi učitelji tujega jezika lahko spodbujali učence k učenju tujega jezika z razmišljanjem, razumevanjem in poslušanjem. Eden od načinov bi lahko bilo spodbujanje k razpravljanju v diskusijah o pomembnih  temah, kar naj bi učence tujega jezika spodudilo k uporabi jezika za oblikovanje bolj kompleksnih idej. Po besedah prof. Sniderja bi to morda lahko dosegli s pomočjo enostavnih diskusij, ki naj bodo vedno prilagojene študentovemu predznanju tujega jezika.

Na predavanju je bilo 10 udeležencev, in sicer učiteljev tujih jezikov ter drugih visokošolskih učiteljev.

Morebitne tečaje uporabe diskusije, ki bi jih naše društvo ponudilo v prihodnosti, bi izvedel ZIP oz. Za in proti, Zavoda za kulturo dialoga iz Ljubljane (direktorica Bojana Skrt je bila prav tako prisotna na predavanju).

Kratka biografija predavatelja je dostopna na spletni strani http://debate.uvm.edu/alfredsnider.html 

Poročilo sestavila: Slavi

Poročilo s prve spletne jezikovalnice SDUTSJ

Letos poleti smo člani in članice SDUTSJ imeli enkratno priložnost, da spoznamo prednosti spletne platforme Vox in različne možnosti uporabe le-te pri organiziranju videokonferenc, seminarjev in delavnic ter pri izvajanju drugih aktivnosti v okviru poučevanja tujih jezikov.

Skupina za e-učenje je namreč 7. julija 2014 organizirala prvo društveno “spletno jezikovalnico” v spletni konferenčni sobi Vox. Moderatorka srečanja, mag. Vida Zorko, nas je prek predhodnih napotkov, posredovanih po e-pošti, ustrezno pripravila na spletno srečanje, tako da smo vse udeleženke že vnaprej opravile z registracijo v konferenčno sobo ter imele možnost, da smo še pravočasno odpravile morebitne tehnične težave, ki bi sicer lahko ovirale naše sodelovanje na dogodku.

Po uvodnem pozdravu smo v prvem delu spletne jezikalnice udeleženke spoznale možne načine uporabe spletnih konferenc Vox tako pri izvajanju pouka kot pri sodelovanju s kolegi oziroma pri različnih oblikah strokovnega spopolnjevanja. Posebnost spletne jezikalnice je bilo dejstvo, da smo udeleženke lahko aktivno sodelovale – prek pisnih komentarjev v klepetalnici v okviru platforme ter z zvokom in spletno kamero. Tako smo si kar najlažje izmenjale svoje poglede in izkušnje na tem področju. Vse udeleženke smo se strinjale, da spletna platforma Vox omogoča uporabniku prijazno medsebojno avdio-video komunikacijo več udeležencev hkrati, enostavno vključevanje dodatnih multimedijskih vsebin in ostalih vrst datotek, npr. PowerPoint predstavitev. Možen je tudi prikaz lastnega računalniškega namizja ostalim udeležencem ter njihovo neposredno vključevanje v komunikacijo. Zato je Vox nadvse primerno orodje za organizacijo videokonferenc in seminarjev ali izvedbo strokovnih srečanj “na daljavo”. Udeleženke smo potencial platforme Vox prepoznale tudi v tem, da se posamezna video srečanja lahko posnamejo ter shranijo, ter v dejstvu, da namizje platforme vsebuje možnost beležke oziroma “table”, na katero lahko med samim spletnim dogodkom npr. zapisujemo oporne točke ali povzetke, namenjene občinstvu. To je vsekakor dobrodošlo pri izvajanju videokonferenc, ponuja pa tudi možnost priprave video lekcij oziroma izobraževalnih posnetkov za naše študente/učence. Takšne izobraževalne posnetke lahko občasno uporabimo kot popestritev kontaktnih ur poučevanja tujega jezika (stroke), obenem pa lahko prek njih motiviramo študente za dodatno učenje doma oziroma izven predavalnice.   

V drugem delu spletne jezikovalnice je vsaka udeleženka lahko v praksi preizkusila  izbrana orodja in aplikacije, npr. tablo, nastavitve zvoka in slike ter se preizkusila v različnih vlogah – najprej udeleženke oziroma “gostje” videokonference, nato pa še v vlogah prezentatorke in moderatorke ter obenem vadila nalaganje in deljenje različih (.ppt, .jpg …) datotek z občinstvom, dodeljevanje različnih vlog ostalim udeleženkam ipd. 

V zaključnem delu spletne jezikovalnice smo si udeleženke izmenjale svoje poglede na to, kako nameravamo pridobljeno znanje uporabiti v praksi, moderatorka pa je odgovarjala na naša vprašanja in dala nadvse uporabne nasvete: kako uspešno organizirati videokonference in kako odpraviti, predvsem pa preprečiti, morebitne težave, s katerimi se lahko pri organizaciji takšnih dogodkov srečamo (izpostavile smo predvsem težave z delovanjem tehnologije). Vida nam je dodatno podporo in nasvete glede uporabe Vox-a nudila tudi po sami videokonferenci in v imenu udeleženk se ji najlepše zahvaljujem za moderiranje spletne jezikalnice in vse razlage, ki nam jih je nudila. Hvala tudi ostalim udeleženkam za izmenjavo dragocenih mnenj in nasvetov.

Prva spletna jezikovalnica SDUTSJ je bila nedvomno uspešna in iskreno upamo, da jih bo v prihodnje sledilo še več.

Veronika Piccinini

Strokovna ekskurzija SDUTJS po Prekmurju

Poročilo s strokovne ekskurzije po Prekmurju ali kako

Sedem deklet na potepu -

Da o fantih ne govorimo…

Ubrano  udejanja

Terezino pobudo

Spoznavanja

Jako lejpega Prekmurja.

Da je sedem magično število, smo se udeleženke ekskurzije – Viktorija, Tereza, Šarolta, Slavica, Sabina, Mateja in Majda – strinjale že na začetku naše enodnevne avanture, ko smo z avtomobili registracijskih tablic KP, LJ in MB krenile proti »glavi« Slovenije, ki nosi registrsko tablico MS.

Vedele smo, da je Tereza pripravila pester program, vendar nismo pričakovale, da bodo iz postanka v postanek čutilni živci pošiljali vedno močnejše dražljaje v naše možgane. »Zaznavna zmožnost dogajanja v zunanjem svetu«, kot se učeno reče čutom, je bila naprej na preizkušnji v Gornji Bistrici. Pred oljarno Vučko je močno zadišalo po svežem kruhu, a prazen želodec je poslal napačen signal – omamen vonj se je vil iz kotla s praženimi bučnimi semeni. Ker gre glas, da je vanilijev sladoled prelit z bučnim oljem nadvse slasten, smo seveda segle v mošnjičke. Dobra gospodinja mora znati vedno kaj »pričarati« na mizo pred nepričakovanega  gosta, tudi če je hladilnik prazen ali shramba izropana!

Prav gotovo so bile kašče naših gostiteljev na naravnem otoku v Ižakovcih (ki mu domačini pravijo Otok ljubezni) polne, in to dobesedno. Najprej so nam namreč pripravili nadvse »krepko« malico z zaseko, šunko iz »čebra« in drugimi prekmurskimi dobrotami, po ogledu büjraškega muzeja in vožnji z brodom po divji in nevarni Muri pa založili z ajdovo, pirino, pšenično in koruzno moko, ki jo mlinar melje v petnajstletnem lesenem plavajočem mlinu, trdno zasidranem na desnem bregu. Šelesteče bukve, deroča reka, dehteče hortenzije, prijazni ljudje… «Rad bi živel kot mlinar na Muri«, kajne?

A pot nas je vodila dalje, v lončarsko vas Filovci, kjer je Slavica ponovno demonstrirala, kako pomembno je »izkustveno učenje« (Se še spomnite lanskoletne »mične perice« z golido na glavi?). Brez omahovanja je sedla za lončarsko vreteno in s pomočjo »močnih moških rok« mojstra Bojneca, kot bi mignil, izdelala lično skledo. Da, da, tip sodi med temeljne čute …, tako kot vid in voh, ki sta na svoj račun ponovno prišla na sprehodu ob Bukovniškem jezeru in ob pitju zdravilne vode iz Vidovega izvira, ali sluh, ki se je podzavestno izostril v spokojni tišini bleščeče bele Plečnikove cerkve v Bogojini.

Ampak vse se prične in konča pri okusu, tako kot se je tudi naše odkrivanje lepot Prekmurja. Z izredno pomembno »kompleksno čutilno zaznavo«, t.j. ugodjem, smo se nazadnje predale vrhunski kulinariki gostilne Rajh v Bakovcih pri Murski Soboti in kar s terase spremljale nočno kolesarjenje udeležencev »Tour de Mur«, kot se je slikovito izrazila Mateja.

Žal smo vse prehitro morale vzeti slovo, saj nas je čakala še dolga vožnja domov.

Hvala Terezi za enkratno doživetje in brezhibno vodenje, Šarolti in Sabini za varno in prijetno vožnjo, Mateji, Slavici in Viktoriji pa za to, kar ste!

Do naslednjega srečanja lep pozdrav vsem članicam društva.

Majda

Delavnica Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu

V Evropskem centru za moderne jezike v Gradcu (ECML) je 22. in 23. maja 2014 potekala delavnica, kjer je približno 40 udeležencev iz različnih evropskih držav aktivno spoznavalo cilje in delovanje projekta Language associations and collaborative support (LACS) ter predstavljalo svoje značilne situacije (pretežno neprofitnih in prostovoljnih) učiteljskih društev, tako njihove težave (zmanjševanje podpore večjezičnosti) kot tudi pomembne uspehe na nacionalnih ali lokalnih ravneh.
Projekt LACS, v okviru graškega ECML, skuša povezati združenja učiteljev jezikov (tujega, drugega, maternega) v Evropi in po svetu s ciljem ponuditi kar največjo možno podporo pri njihovih raznovrstnih prizadevanjih, npr. s svetovanji glede dostopa do financiranja, glede rabe IKT, organiziranja različnih dejavnosti za strokovni razvoj jezikovnih učiteljev, ter tudi glede vplivanja na nacionalne tujejezikovne politike.

V te namene so na svoji spletni strani že oblikovali (zaenkrat poskusni) direktorij (glej sredino spletne strani), ki že vsebuje doslej zbrane podatke o različnih združenjih učiteljev jezikov. V ta direktorij bodo na osnovi javno dostopnih podatkov na internetu vključili tudi slovenska društva in sorodne ustanove, vabijo pa, da posamična društva prispevajo še bolj podrobne podatke in kontaktne osebe. Vodja projekta LACS, prof. Terry Lamb (T.Lamb@sheffield.ac.uk), je obenem tudi predsednik mednarodnega združenja učiteljev živih jezikov (FIPLV - The Fédération Internationale des Professeurs de Langues Vivantes) želi plodno povezati oboje tudi z vabilom, da bi razna nacionalna društva pristopila k članstvu (letna članarina je od letos le še 25 eur) ter aktivno sodelovala tako v projektu LACS kot tudi izkoristila možnosti, ki jih nudi članstvo v FIPLV.


Poročilo pripravila Darja

You Tube tudi za nas: Tuji jezik stroke

O zgodovini učenja tujega jezika stroke in o nekaterih vidikih sodobnega učenja/poučevanja tujega strokovnega jezika je spregovoril J. G. Laborda. Zanimivo.

Zanimiv skupek video posnetkov na temo poslovne angleščine in angleškega jezika stroke ima tudi Oxford University Press, Cambridge University Press pa o jeziku znanosti.

Novo orodje za pripravo prezentacij

Nekateri se še spomnite časov, ko smo pričeli uporabljati predstavitve v razredih in po Nadinem zgledu tudi vključevati jezik predstavitev v naše učne načrte. Verjetno ste opazili, da se izgled prosojnic naših študentov spreminja z vsako novo verzijo PowerPointa. Sprememb pa je dejansko mnogo več: vizualna podoba prosojnic postaja pomembnejša, uporabljajo se tudi različna spletna orodja, ki so mnogokrat povsem brezplačna.

Ena od najnovejših spletnih alternativ je tudi Haiku Deck. Prezentacije, ki jih z njim pripravimo, izgledajo krasno. So zares primer za tisto "A picture is a worth a thousand words". Vizualno podobo naših prosojnic lahko ustvarimo s svojimi fotografijami, lahko pa uporabimo tudi katere od 35 milijonov fotografij, ki jih Haiku Deck ponuja brezplačno, ali celo uporabimo fotografije, kupljene pri Getty Images. Na voljo nam je šest predlog, lahko pa tudi kakšno še dokupimo. Haiku Deck je prilagojen tablicam, vendar ga lahko uporabimo tudi na opercijskih sistemih PC, Mac in Chrome.

Glede na to, da veliko ljudi objavlja svoje prosojnice na Facebooku ali na Twitterju, Haiku Deck vam tudi to omogoča. Pohitite, da vas ne prehitijo študenti/dijaki/učenci. ;)

PS
Še primer predstavitve:

10 Tips to Transform Your Presentations - Created with Haiku Deck, presentation software that inspires

Kot vidite, pravila komunikacije s prosojnicami se spreminjajo bolj počasi. ;)

Tečaj o multivariatnih statističnih metodah

                                                                                                                                                            

V petek, 10. maja, je na Fakulteti za upravo v Ljubljani potekal zaključni del tridnevnega tečaja o multivariatnih statističnih metodah, ki ga je vodila dr. Jožica Zajc. Vsebina je obsegala grafično predstavitev multivariatnih podatkov, razvrščanje v skupine, metodo glavnih komponent in faktorsko analizo. Udeleženci so na svojih podatkih izvedli praktični del z vodenimi koraki uporabe programa za statistično obdelavo podatkov SPSS ter dobljene rezultate tudi interpretirali.


S tem tečajem je zaokrožen prvi sklop izobraževanj, ki jih ponuja društvo SDUTSJ na temo statistične obdelave podatkov. Prvi, začetni tečaj, je potekal aprila 2013 pod vodstvom dr. Eve Podovšovnik Axelsson, drugi, ki je obsegal ključne korake kvalitativnega raziskovanja s pisanjem in izborom člankov pa septembra 2013 pod vodstvom dr. Karmen Erjavec.


V jeseni 2014 načrtujemo začetni tečaj analize podatkov s programom SPSS. Vzdušje na teh delavnicah je odlično, pridobljeno znanje pa neprecenljivo in zelo koristno pri izvedbi raziskovalnega dela. Vabljeni!


Zapisala: Saša

Znanstvena konferenca SDUTSJ

Letošnja nevarno nagajiva zima nam je prinesla tudi znanstveno konferenco Izzivi poučevanja in raziskovanja tujih jezikov stroke, ki se je 7. februarja 2014 odvijala v prostorih Fakultete za upravo v Ljubljani.

Po pozdravnih nagovorih organizatorjev je udeležence konference nagovoril rektor Univerze v Ljubljani, Ivan Svetlik.

Konferenca se je pričela s plenarnim predavanjem Mojce Jarc in Vide Zorko, z naslovom Raziskovanje tujega jezika stroke v slovenskem visokem šolstvu. Sledili so štirje sklopi predavanj z naslednjimi naslovi:

• (Ne)stalnost v tujejezikovnem poučevanju/učenju ob prehodu na visokošolsko ustanovo (Slavica Čepon)
• Izzivi pri usvajanju angleškega strokovnega in znanstvenega naravoslovno-tehniškega jezika v slovenskem visokem šolstvu (Mojca M. Hočevar)
• Vpliv bolonjske prenove na razvoj nemškega jezika stroke (Margit Horvath)
• Sedem let po prenovi: izzivi, vplivi in posledice bolonjske reforme na programe nemškega jezika stroke na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (Vita Kilar)
• Medkulturnost: razlike med nemškimi in slovenskimi poslovneži (Silvija Tintor)
• Izzivi pri usvajanju pravne terminologije in prevajanju pravnih besedil s študenti (Andreja Pignar Tomanič)
• Poučevanje jezika turističnega vodenja z avdio vodniki (Šarolta Godnič Vičič)
• Vloga, učni cilji in izzivi uporabe avtentičnih video gradiv pri pouku angleščine kot TJS na visokošolski ravni (Violeta Jurkovič)
• Predstavitev (dela) raziskave o razvijanju tuje jezikovne sporazumevalne zmožnosti za poslovne sestanke v angleškem jeziku (Mateja Dostal)
• Modalni glagoli in modalnosti v strokovnih logističnih besedilih (Polona Vičič in Klementina Jurančič)
• Vidiki določitve ključnih besed in besednih zvez s področja računovodstva kot podpora izdelavi gradiv za poučevanje računovodske terminologije v angleškem jeziku (Nataša Gajšt)
• Nemščina kot jezik stroke na srednjih in višjih strokovnih šolah: medpredmetno povezovanje kot priložnost in izziv (Jelka Bajželj)

Predavanjem je sledila zanimiva razprava, v kateri so udeleženci posredovali svoje pozitivne izkušnje s poučevanjem jezika stroke ter podali predloge glede izboljšave trenutnega stanja. Strinjali smo se, da bi se del težav dalo razrešiti z nenehnim raziskovanjem, povezovanjem, strokovnim izobraževanjem in odpiranjem navzven. Zavzeli smo se tudi za večjo prepoznavnost Društva v slovenskem okolju in še aktivnejše udejstvovanje članov, ki so tudi sicer v vseh letih obstoja društva izredno dejavni. Prijetne gostiteljske prostore smo skoraj neradi zapustili, saj se je po končanem programu porodilo še veliko idej in vprašanj, o katerih smo želeli govoriti s kolegi. Tako smo pogovor nadaljevali še na poti proti domu, proti severu in proti jugu.

Dubravka in Mojca