Gatsby za nove generacije

Večina ve, da na YouTube-u ne najdemo samo prikazov ročnih spretnosti, smešnic in talentov, ampak še marsikaj drugega od kvalitetnih intervjujev in predavanj z znanih univerz pa do razlage šolske snovi.

Področje literature na YouTube-u poznam po posnetkih, kjer ljudje prebirajo poezijo (npr. The road not taken Roberta Frosta v interpretaciji Alana Batesa), otroške zgodbe, odlomke iz knjig. Najdemo lahko tudi interpretacije literarnih del. Ravno med slednjimi so se pojavili posnetki z naslovom Crash Course! - Literature Johna Greena.

Priznati je potrebno, da govori prehitro za večino srednješolcev, pa vendar sem prepričana, da bodo njegovi interpretaciji z veseljem prisluhnili. Je zabaven, mladosten in poln energije, povezuje preteklost s sedanjostjo, literarne junake z resničnim svetom, z mladimi bralci. Vsekakor pa načenja teme, ki so lahko odlična iztočnica za razpravo v razredu. Priporočam kolegicam in kolegom, ki poučujejo v srednjih šolah!

Creative Commons praznuje 10. rojstni dan!

Zaključuje se desetdnevno praznovanje 10. rojstnega dne organizacije Creative Commons. Na posebni, praznični spletni strani http://10.creativecommons.org/ lahko najdemo kopico koristnih in zanimivih vsebin, ki nam odpirajo pot v svet ustvarjalnosti in zaščite avtorskih pravic. Open Education Resource Foundation je na primer ena od tistih strani, kjer lahko najdemo marsikaj zanimivega in koristnega za učitelje, P2PU pa univerza, kjer se laho naučimo marsikaj koristnega.

Na žalost je Ustvarjalna gmajna, slovenska Creative Commons, nekam tiha ob tem prazniku. Prostovoljcem, ki so doslej toliko naredili, očitno v teh časih zmanjkuje sredstev in moči. Pomagajmo jim širiti to gibanje! Podpirajmo njihovo delo s podporno pasico na svojih spletnih straneh.




Odprimo duri tudi mi in dajmo svoja dela v prosto uporabo! Preprosto je: določimo pogoje, pod katerimi želimo deliti svoje delo z drugimi kar na spletu (več o licencah lahko zveste tu), in prenesimo licenco v svoj dokument ali na svojo spletno stran.

Naš Spletni dnevnik bi npr. lahko imel spodnjo pasico:

Spletni dnevnik by Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika is licensed under a Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija License.

PS
Te dneve praznuje tudi Wikimedia Commons: naloženih imajo že 15 milijonov dokumentov, ki so jim avtorji dodelili licenco CC!

Digitalna orodja za raziskovanje

Pri raziskovanju imamo pogosto občutek, da smo na nekakšnem razpotju. Če je ta občutek vezan na digitalna orodja, ki jih pri raziskavi uporabljate ali želite uporabiti, vam bo pri odločanju v pomoč Bamboo Dirt.

Na tej spletni strani boste našli sezname digitalnih orodij, njihovih opisov in povezav do mesta, kjer jih boste lahko shranili ali kupili. Tako npr. tisti, ki želite urediti svojo mapo .pdf člankov v bolj obvladljivo celoto, boste na seznamu urejevalnikov literature našli še kaj drugega kot samo EndNote. Tu je med drugim tudi Zotero, CiteUlike, Mendeley (iz prve roke vam lahko povem, da Mendeleyu lahko ukažete, da v mapi tisočih člankov naredi red čisto sam: greste na kosilo in ko boste nazaj, bo program že izluščil vse potrebne podatke o člankih, ki jih hranite) in mnogi drugi.

Juhej, pomoč digitalnih orodij je tu! :)

Nova obzorja ocenjevanja

"Assessment: Turning a Blunt Instrument Into a Powerful Learning Tool" Howarda Rheingolda, ki je pred kratkim izšel v DML Central, načenja vprašanje alternativnih oblik ocenjevanja. Seveda je eden od ključnih korakov v to smer vključevanje študentov v ocenjevanje: samo-ocenjevanje in ocenjvanje vrstnikov. Da pa bi bila slednja uspešna, ju je potrebno ne samo smiselno vključiti v delo v razredu, ampak tudi spodbujati študente k refleksiji, kritičnosti in samo-kritičnosti ter k sodelovanju z vrstniki. Rheingold v članku predstavi delo ljudi, ki so ga pri iskanjunovih oblik ocenjevanja navdahnili: članek Cathy Davidson z naslovom "Contract Grading + Peer Review: Here's How it Works" ter članke Dean Shareskega "Student Involved Assessment", "Personalised Assessment 1" in "Personalised Assessment 2". Na koncu je Rheingold opisal tudi prve rešitve, do katerih se je dokopal ter pripravil zanimiv intervju z Deanom Shareskim. Ogledate si ga lahko tudi tu.


Članek me je spomnil na to, kako smo z Bernardo Kosel in pozneje s Sue Wharton v skupini PBL iskali rešitve za ocenjevanje problemsko-naravnanega učenja in na delavnice Melite, ki nas je s svojimi vprašanji izzvala k analizi svojega načina ocenjevanja in k argumentiranju svojih rešitev. Predvsem pa na to, da je iskanje alternativnih rešitev ocenjevanja zahtevno ter toliko bolj smiselno in kakovostno, če imaš pri njem podporo kolegov. Moj prvi predlog za aktivnosti društva v naslednjem letu: delavnica na temo alternativnih načinov ocenjevanja. Je še kdo zainteresiran?

Projektno učenje - malo drugače

Projektno delo pri pouku tujih jezikov stroke poznamo že dolga leta. Edutopia je pred kratkim objavila zanimiv prispevek o projektnem učenju (Project-Based Learning Research Review), v katerem avtorica Vanessa Varga povzema ugotovitve novejših raziskav te metode poučevanja. Zanimivo je, da avtorica reducira problemsko-naravnano učenje na reševanje realnih problemov iz življenja brez projektnega dela, potem pa kar združi obe metodi (tj. problemsko in projektno) pod imenom projektno učenje.

Sledijo nova presenečenja. Ugotovitve raziskav projektnega učenja zadnjih let namreč kažejo, da za uspešno učenje morajo biti problemi iz realnega sveta, učitelj mora vnaprej določiti znanja in spretnosti, ki so potrebna za njihovo reševanje, študenti/dijaki pa delujejo v strukturiranh skupinah, njihovo delo se večkrat ocenjuje in vrednoti (povratna informacija s strani učitelja, samo-refleksija študentov, ocenjeni so lahko še portfolio, poročila,...). Avtorji raziskav pa priporočajo tudi sodelovanje učiteljev v strokovnih skupinah.

Zanimivo, ni kaj! Zdi se, da so zagovorniki projektnega učenja ugotovili, da morajo uvajati elemente problemsko-naravnanega učenja, če želijo, da bo metoda res učinkovita!

Še bolj zanimivo je, da je skupina članic Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika že leta 2000 pričela uspešno uvajati problemsko-naravnano učenje v pouk tujega strokovnega jezika. Meotda PBL, ki so jo pri tem uporabljale, v marsičem presega okvirje projektnega učenja in priporočil raziskovalcev te metode. Zdi se, da se bodo zagovorniki projektnega učenja morali še marsikaj naučiti in odkriti, preden bodo prišli do spoznanj, ki so pri problemsko-naravnanem učenju že integrirani del problemsko-naravnanega učenja že več kot desetletje! Znova in znova ugotavljamo, da je lahko problemsko-naravnano učenje in projekt njegove uvedbe pri pouku tujega jezika stroke v Sloveniji še vedno zgled za mnoge. Posledice aktivnega sodelovanja in delovanja te skupine članic društva pa, verjamete ali ne, še vedno čutimo v društvu. (Ponovno hvala vsem: Bernardi Kosel, Nadi Vukadinović, Meliti Djurić, Mariji Lešnik, Ireni Kuštrin, Alenki Gvardjančič, Lučki Pristavec, Violeti Jurkovič, Dubravki Celinšek in Mojci Jarc!)

Z vse, ki tega dela zgodovine našega društva še ne poznate, priporočam ogled spletne strani projekta in razlage te metode učenja/poučevanja.

Pisanje e-učbenikov

Res je iBook estetsko všečen, ampak nikoli se mi to ni zdel dovolj dober razlog za to, da porabim toliko več za nakup računalnika. Tudi iPad ni naredil vtisa name in vsi ti članki o tem, zakaj bi ga morala vsaka šola kupiti za vse svoje učence/dijake/študente (Si to predstavljate?!), se mi zdijo pretirani in le voda na mlin Applu. K sreči,ne padamo vsi v znak pri vsaki tehnični novosti.

Enako velja tudi za področje e-knjig. Imam e-bralnik in ga uporabljam za branje, ko sem stran od doma (na letalu, na plaži,...) in sem zadovoljna, ker lahko knjige in članke, ki sem jih naložila nanj, v miru prebiram tudi stran od doma. Precej manj pa sem zadovoljna, ker je bralnik tako okoren pri prebiranju strokovne literature. Nič kolikokrat se zgodi, da želim ponovno preleteti nekaj, kar sem prebrala pred tremi, desetimi ali dvajsetimi stranmi. Preden najdeš spet to stran, se ti zmeša - še posebej tam, kjer se strani nerodno prelomijo na dve (običajno vsi .pdf dokumenti - še posebej ko povečamo velikost črk). Pač vzamem to lastnost e-bralnika v zakup in sem vesela, da mi ni treba nositi kilograme knjig, ampak eno majceno stvarco, ki je težka kot denarnica.

Uporaba e-učbenikov za učenje tujih jezikov je povsem druga stvar. Ne moremo razglasiti navadno .pdf različico učbenika že za e-učbenik! To, da je povrhu še v flash obliki in mu lahko strani obračamo s klikom, ki ima še nek zoprni zvok, še ne naredi e-učbenika. Šele interaktivnost bralca z vsebino je tisto, kar bo navaden dokument spremenil v e-učbenik.

Interaktivnost e-učbenikov vključuje tako interaktivne vsebine (avdio in video posnetke, zemljevide, igrice in kvize za utrjevanje,...) kot tudi orodja za označevanje vsebine, komentiranje, forumov za razpravo o vsebini,...). In prav tega v večini e-učbenikov ni kaj dosti oz. ga je premalo.

Ko sem prvič zagledala uvodno predstavitev za brezplačni Applov iBooks Author, sem prvič pomislila na to, da bi bilo dobro imeti Macov računalnik. Oglejte si lahkotnost lepega oblikovanja na njihovi spletni strani in razumeli boste, kakšen potencial za ustvarjanje interaktivnih vsebin je v njem. Število vtičnikov za ta program raste. Med njimi je tudi Bookry, ki je za izobraževalne ustanove brezplačen. Omogoča še dodatne interaktivne vsebine kot raziskovanje zemljevidov in slikovnega materiala, oblikovanje sestavljank, uporabo kalkulatorja, različnih vprašalnikov, spremljanje in analizo aktivnosti bralcev in njihovih rezultatov v kvizih in podobno.Učitelji vedno pogosteje poročajo tudi o interaktivnih knjigah, ki so jih oblikovali in napisali njihovi dijaki in študenti namesto običajnih projektnih poročil. (Oglejte si predstavitev Bookryja spodaj)



Vas je zagrabilo navdušenje? Mene je. Ampak potem sem ugotovila, da lahko te knjige bereš samo z iPadi ne pa tudi z Androidi. To bi pomenilo, da bi uporaba takšne knjige pri pouku pomenila tudi zahtevo, da naši študenti kupijo iPade, drugače bi bili izločeni. Ne, promovirala (najdražjega) proizvajalca opreme ne bom! Ko bo Apple oblikoval programsko opremo, ki bo omogočala obilokvanje interaktivnih učbenikov, ki jih bodo lahko brale vse tablice - tudi te, ki jih ne prodajajo pod blagovno znamko Appla, bom premislila o nakupu Maca. Do takrat pa NITI SLUČAJNO!

Situacija je precej bolja, kot bi človek pričakoval. Obstajajo tudi programi, ki omogočajo oblikovanje interaktivnih učbenikov tudi v drugih računalniških okoljih. O tem pa kdaj drugič.

Prehod na Moodle 2.3

Marsikje še vedno uporabljamo e-učilnice, ki temeljijo na različici Moodla, ki je že zastarel, tj. 1.9. Razlogov za to je več, omeniti pa je potrebno vsaj to, da je prehod na različico 2.0 precej dramatičen: vključuje namreč precejšnje spremembe v sistemu delovanja tega programa, učitelji pa se tako velikim spremembam običajno izognemo. Prej ali slej se bo prehoda na novejšo različico Moodla vseeno potrebno lotiti: vedno več je namreč težav zaradi manjše združljivosti Moodla 1.9 z novejšimi različicami spletnih brskalnikov (npr. z Googlovim Chrome-om).

Junija je izšla različica 2.3, ki učiteljem, ki popravljamo domače naloge svojih študentov, olajša popravljanje in ocenjevanje izdelkov. Pri vedno večjem številu študentov v skupinah tujih jezikov (vsaj v visokem šolstvu) pa to zna biti precejšnja prednost.

Tistim, ki bi radi pokukali v svet Moodla 2.3, priporočam ogled video posnetka, ki ga je pripravil Sali Kaceli. Če vas zanimajo samo specifični deli (spodnji video posnetek je daljši in traja 90 minut), jih lahko izberete na tem mestu.

Predavanje profesorice dr. Milice Gačić

Člani društva smo 30. novembra imeli enkratno priložnost prisluhniti eminentni profesorici dr. Milici Gačić, ki prihaja z Univerze v Zagrebu. S svojim predavanjem z naslovom 'Terminologija in terminografija (dvojezična/večjezična) - Specializirana leksikografija' nas je popeljala v fascinantni svet ustvarjanja terminoloških baz in slovarjev. Običajno petkovo popoldne se je tako spremenilo v druženje, polno navdiha za naše nadaljnje strokovno delo in raziskovanje. Nekaj fotografij s tega odličnega predavanja je na voljo tukaj.

Raziskovalni forum SDUTSJ

Raziskovalni forum, ki je prejšnji teden združil članice raziskovalke, je pokazal, da smo takega druženja zelo potrebne. V petek, 16.11.2012, se je na Ekonomski fakulteti UL, zbralo 12 članic društva, da bi pokazale, kaj raziskujejo in s kakšnimi vprašanji se pri tem srečujejo. Presežna vrednost foruma je bila izmenjava mnenj, pogledov, informacij in idej, ki so raziskovalkam nakazali odgovore na vprašanja in odprli nove poti reševanja problemov. Sklepna ugotovitev: forum bo vsekakor treba ponoviti!

Macmillanov slovar odslej le spletno!

Založba Macmillan je danes sporočila, da odslej ne bo več tiskala svojih slovarjev v knjižni obliki. Odslej bodo slovarji na voljo na spletu brezplačno - v najrazličnejših oblikah. Pripravili so tudi promocijski video:



Kaj menite? Glede na to, da ponujajo celo paleto informacij od prosto dostopnega slovarja pa tja do bloga in različnih vtičnikov, ki obogatijo vsako spletno stran, se zdi, da je odločitev v korist digitalnemu uporabniku. Tam, kjer dostopa do interneta nimajo, si tudi nakup slovarja ne morejo privoščiti. Morebiti bo s pomočjo pametnih telefonov Macmillanov spletni slovar dosegel tudi tiste, ki jih sicer slovar v knjižni obliki ne bi.

Nova era slovaropisja je vsaj pri Macmillanu tu.

PS
Če želite svoji e-učilnici dodati možnost iskanja po Macmillanovem slovarju, v Moodlu odprite nov blok HTML, kliknite na ikono < > in prilepite kodo, ki jo najdete tu (lahko zmanjšate širino okna, spremenite lahko barvo okvirja, določite ameriško ali britansko izgovorjavo) ter narejeno shranite. Študenti bodo lahko tako kar iz e-učilnice iskali neznane besede v njihovem slovarju. Mimogrede, to storitev ponujajo tudi nekateri drugi založniki slovarjev.)

Knjiga O učenju jezikov

Izšla je nova knjiga z naslovom O učenju jezikov avtorice Julijane Vučo. Prelistate jo lahko na spletu tukaj.

Zanimivosti s področja terminologije

 Angleško-francosko-španski glosar terminologije lahko brezplačno snamete s spletne strani Benjaminsa. Pripravili so ga Bruno de Bessé, Blaise Nkwenti-Azeh in Juan C. Sager, izdan pa je bilo v reviji Terminology 4:1 (1997), str. 117–156.

Julijska številka JoSTrans je posvečena terminologiji, frazeologiji in prevajanju. Prinaša kopico zanimivih člankov  in intervjujev, med drugimi tudi video intervju z Michaelom Croninom o vprašanjih globalizacije, kozmopolitstva, identitete in seveda prevajanja. Transkripcijo intervjuja lahko najdete na spletni strani grške revije Synthesis.

Digitalna pismenost in visoko šolstvo

The Guardian je v maju objavil zanimiv prispevek o digitalni pismenosti v visokem šolstvu, v katerem povzema misli nekaterih britanskih akademikov, ki se z digitalno pismenostjo ukvarjajo.

Če digitalno pismenost razumemo kot skupek treh elementov, tj. poznavanja digitalnih orodij, kritičnega razmišljanja in družbene angažiranosti, potem bi po mnenju strokovnjakov morala digitalna pismenost podpirati in razvijati tradicionalne oblike pismenosti, kot tudi osredotočati se na spretnosti, kompetence in kritično razmišljanje o tem, kako se te spretnosti in kompetence uporabljajo, na družbeno vključenost in na vseživljenjsko rabo te pismenosti.

Digitalna pismenost seveda ni statična, razvija se in se spreminja. Posledično to pomeni, da pri njenem razvijanju moramo v visokem šolstvu izhajati iz tega, kar mladi prinesejo v visoko šolstvo že s seboj. Običajno pa ne vemo, katera orodja uporabljajo, kako jih uporabljajo in kako pogosto, ne poznamo njihove vrednostne sisteme, ki pa se odražajo v tem, kaj počno in kako se med seboj povezujejo.

Če želimo biti pri razvijanju digitalne pismenosti uspešni, je po izkušnjah Guardianovih sogovornikov pomembno, da delamo z mladimi individualno, upoštevajoč njihovo kulturno in izkustveno ozadje.

Tako npr. nekateri ugotavljajo, da stroga pravila navajanja literature in ostre kazni za plagiatorstvo sama po sebi ne učinkujejo, saj nič ne naredijo za to, da študentom pomagajo razumeti, zakaj so njihove utečene prakse navajanja napačne. Raziskave pa tudi kažejo, da prepoved rabe Wikipedije ne pripomore k večji akademskosti študentov, saj marsikateri med njimi namesto navajanja Wikipedije navede vire, ki jih ta navaja. (Marsikateri učitelj se raje odloči za to, da gesla v Wikipediji s svojega strokovnega področja uredi skupaj s študenti - takšnih primerov je tudi v Sloveniji veliko.) Tudi pri študiju marsikateri študent ne študira iz predpisane literature, ampak raje pogoogla odgovore na vprašanja in poišče kratek in jedrnat odgovor in tako skrajša čas namenjen študiju. O povezanosti študentov na Facebooku, ki je ob študiju seveda ves čas vključen in študentom ponuja paralelni svet, pa imamo dovolj informacij tudi pri nas.

Kako se s to kompleksnostjo soočiti? Kaj dejansko pomeni za študijski proces, za znanje in kompetence naših diplomantov, njihovo motiviranost? Kaj pa etični vidiki digitalne pismenosti in kaj digitalna pismenost nas učiteljev? Strah in odpor do novih tehnologij med študenti in med učitelji? Odprtih vprašanj je več kot dovolj. Potreben je dialog nas vseh - študentov in učiteljev.

Ste vi že ta vprašanja načeli? Kako se jih lotevate?

Exam English

Nik Peachy je objavil povezavo do TOEFL-ovega slušnega testa... malčk sem prebrskala stran, na kateri se nahaja, in se mi zdi nadvse uporabna. Najdemo osnovne podatke o različnih angleških testih in primere nalog (slušne, bralne,...) - pa tudi krajši razvrstitveni test, ki nas umesti v CEF. Kaj se vam zdi?

Vključevanje umetnosti v učne programe tujih jezikov stroke?

Edutopia je objavila zanimiv video o vključevanju umetnosti v učne načrte. Oglejte si ga:



Zanimivo se mi je zdelo prav to, da se je bralno razumevanje učencev izboljšalo prav zaradi vključevanja umetnosti v učne programe. To pa je nekaj, na kar moramo biti pozorni tudi učitelji tujega jezika stroke še posebej zato, ker primeri učnih enot vključujejo zelo različne predmete od matematike in naravoslovja pa vse do družboslovja, tujih jezikov in umetnostne zgodovine.

Korenine tega gibanjae, ki so ga poimenovali "artful thinking", segajo v projekt Zero Harvard Graduate School of Education. Integracija umetnosti ne poteka kar tako, ampak temelji na ugotovitvah znanstvenih raziskav spomina in seveda upošteva tudi učne potrebe učencev/dijakov/študentov. Vas je zamikalo, da bi kaj več zvedeli o tem? Pričnite na spletnih naslovih zgoraj, lahko pa obiščete tudi Arts Edge Centra Kennedy in Arts Integration Solutions.

Pa ne pozabite poročati o svojih ugotovitvah in izkušnjah.

2. strokovna ekskurzija SDUTSJ

Nova knjiga o korpusih usvajanja tujega jezika

Radi bi vas opozorili na novo knjigo, ki je izšla pri Slavističnem društvu Slovenije. Gre za knjigo Mojce Stritar: Korpusi usvajanja tujega jezika. Avtorica poda jasen pregled korpusov tujega jezika usvajanja in predstavi načela njihove gradnje, označevanja napak v besedilih kot tudi uporabe teh korpusov v jezikovnih  raziskavah in pri pouku tujega jezika.  

Knjigo toplo priporočam.

PS
Knjiga je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Slavističnega društva. Sedaj res ni več izgovorov: čas je, da pričnemo zbirati besedila, ki jih pišejo naši študenti! ;)

Ideje, ki štejejo

Nekatere ideje so vredne naše pozornosti. Ideje Helen Keegan vsekakor spadajo mednje. Uživajte!

Delovne spretosti prihodnosti - 2020

Prav zanimivo poročilo so objavili pri Apollo Research Institute: o delovnih spretnostih prihodnosti. Izhajali so iz skupine dejavnikov, ki po raziskavah sodeč najbolj vplivajo na spremembe, ki bodo določale, kako bo potekalo delo v prihodnosti. Ti vključujejo:

• vedno daljšo življenjsko dobo ljudi (vpliv na kariero ljudi in vseživljenjsko učenje),
  
• razvoj pametnij tehnologij,
  
• vedno bolj zmogljive računalnike,
  
• nove infomacijske tehnologije in medije (zahteve po bolj kompleksnih oblikah pismenosti),
  
• spremembe strukturiranosti in organiziranosti produkcije in ustvarjanja vrednot (vpliv družabnih medijev) in
  
• globalno povezanost sveta.

Sodelavci Apollo Research Institutea menijo, da bodo zaradi teh dejavnikov ključno vlogo pri delovni uspešnosti igrale naslednje spretnost oz. zmožnosti:

• transdisciplinarnost: zmožnost razumevanja konceptov različnih znanstvenih ved,
• sodelovanje v virtualnem svetu: sposobnost produktivnega sodelovanja v virtualnih skupinah,
• zmožnost razumevanja kompleksih podatkov in izkušenj (sense-making),
• družabna inteligenca: zmožnost neposrednega povezovanja z drugimi, zaznavanja in stimuliranja reakcij in interakcij,
• zmožnost med-kulturnega sodelovanja,
• upravljanje z visoko kognitivno obremenitvijo: zmožnost ločevanja pomembnega od nepomembnega v informacijah in podatkih,
• zmožnost reševanja problemov,
• zmožnost logičnega razmišljanja: zmožnost prelivanja velikih količin podatkov v abstraktne koncepte in argumentiranja z njihovo pomočjo,
• pismenost v novih medijih: večkodna pismenost,
  
• zmožnost ciljnega oblikovanja delovnih nalog in procesov.

Seveda poročilo odraža vrednosti sistem določene skupine Američanov, njihove poglede na delo in na družbene odnose. Prav grozno pa je, da družbena odgovornost in solidarnost nista del njihove zgodbe o prihodnosti. Pa si res lahko privoščimo to, da ju prezremo?

Vsekakor je poročilo dobro izhodišče za kritično razpravo v razredu. V besedilu je tudi kar nekaj terminov, ki so značilni za management, in je zato besedilo zanimivo tudi s tega vidika.

Analizirajmo podatke

Podatkov o študijskem procesu na visokošolskih institucijah kar mrgoli (demografski podatki o študentih, podatki posameznih učiteljev o prisotnosti študentov pri predavanjih, seznami oddanih nalog in čas njihove oddaje, podatki o aktivnostih in času, ki ga študenti preživijo v e-učilnicah, njihove ocene,...). Če bi te podatke redno in sistematično zbirali in analizirali (tj. odkrivali vzorce obnašanja oz. zakonitosti v njih), bi lahko rezultati takšne analize učitelji lahko uporabili pri merjenju znanja študentov, prilagajanju učnega procesa znanju študentov, oblikovanju boljših priporočil za skupine študentov ali posameznike,... Institucija bi s pomočjo teh podatkov lažje  identificirala 'rizične' skupine študentov (tiste, ki imajo težave pri študiju ali utegnejo študij opustiti), pri katerih bi pravočasna in premišljena intervencija pripomogla k večjemu študijskemu uspehu. Večja študijska uspešnost študentov pa seveda izboljša tako ugled institucije kot tudi njeno finančno stanje.

Študentom bi pravočasna povratna informacija s priporočili učitelja ali institucije omogočila, da bolj realno ocenijo svoje znanje in študijske aktivnosti ter bolje načrtujejo svoje naslednje korake. Takšna informacija je lahko tudi izhodišče za pogovor z učiteljem ali s tutorjem, če se študent zanjo odloči.

Za uspešno rabo podatkov o študijskem procesu in študentih seveda potrebujemo neko institucionalno politiko, ki upošteva Zakon o varovanju osebnih podatkov in etične standarde, določati in podpirati pa mora tudi aktivnosti (intervencije), ki se jih učitelji in zaposleni na instituciji v določenih situacijah lahko poslužujemo, npr. kdo intervenira, kdaj in kako.

Podatke, ki jih posamezni učitelji imamo, nekateri že uporabljamo v tej smeri, tu gre le za večjo sliko, ki jo riše zbirka podatkov celotne institucije, ki vključuje tudi demografske podatke in podatke, ki jih instituciji razkrijejo študenti, do katerih pa običajno posamezniki nimamo dostopa.

Tisti, ki bi radi kaj več zvedeli o tem področju, ki ga v angleščini imenujejo "learning analytics", lahko pričnete s prebiranjem gradiv na to temo. Lahko pa si ogledate video posnetke trodnevne spletne delavnice Analytics Sprint, ki jo je pred dnevi organiziral Educause. Za pokušino pa le kratka predstavitev.

What is Analytics? from EDUCAUSE on Vimeo.

Še nekaj zbranih gradiv:

• Educause: Leveraging Learning Analytics to Improve Student Success (pdf) (povezave do video in avdio posnetkov predavanj in razprav na to temo, priporočene literature,...)
• Educause: 7 things you should know about learning analytics (pdf)
• Campbell & Oblinger (2007) Academic analytics (pdf)
• Campbell: Academic analytics (pdf) (kratka predstavitev)
• Taylor & McAleese (2012) Beyond Retention: Using Targeted Analytics to Improve Student Success

Primeri rabe:

• Univerza Purdue: Signals - več o tem še v Educause Quarterly
• Northern Arizona University: GPS

Berimo

Revija Research in Learning Technology prinaša članke, ki poročajo o raziskavah sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij, ki se osredotočajo na njihovo uporabo pri učenju, poučevanju in ocenjevanju znanja. Njihov cilj: izboljšanje prakse.

V najnovejši številki tako npr. najdemo članek o izmenjavi fotografij pri biologiji in kemiji, poučevanju z wikiji, programski opremi za ocenjevanje pisnih izdelkov in podobno. Veliko zanimivega in koristnega branja.

Ob 25 letnici revije International Journal of Lexicography se je Oxford University Press odločil, da bo bralcem brezplačno ponudil 10 izbranih člankov. Gre za dela znanih leksikografov, ki pokrivajo pester spektrum različnih leksikografskih vsebin. Članki so na voljo tu.

Zadnja številka revije European Journal of Open, Distance and E-Learning – EURODL tudi prinaša vrsto zanimivih člankov. Zanimiv je npr. članek o tem, kako izkušeni učitelji učinkovito uporabljajo forum, o oblikovanju skupin med dikusijami, prosto dostopnimi učnimi predmeti, spletni podpori pisanja, razvijanju kritičnega razmišljanja v programih študija na daljavo, uporabi problemsko-naravnanega učenja pri študiju na daljavo in podobno.

Revija Reading in a foreign language v svoji aprilski številki prinaša članke o
povezanosti tipa naloge, vrste besedila in ravni znanja tujega jezika, kako izboljšati hitrost branja v tujem jeziku, vplivu uporabe grafičnega prikaza strukture besedila na bralno razumevanje v tujem jeziku in podobno.

Pisanje življenjepisov

Marsikdo med nami uči svoje dijake oz. študente kako napisati prijavo na delovno mesto in življenjepis. Pri pisanju življenjepisov verjetno večina od nas uporablja predlogo EU Europass.

Nekateri od študentov predlog ne marajo, saj želijo obliki svojega življenjepisa dodati malce bolj osebno noto. Tem študentom odslej lahko pokažemo nekaj zgledov malce drugačenih življenjepisov na spletni strani Resumonk. Predloge življenjepisov Resumonk dejansko prodaja (nekaj jih je brezplačnih), kljub temu so slike predlog lahko odličen navdih tistim malce bolj spretnim študentom, ki svoj življenjepis želijo oblikovati drugače.

Odlično mesto za navdih so tudi slike življenjepisov, ki jih najde brskalnik Google. Le opozoriti moramo študente, da so oblikovalsko bolj kompleksne rešitve bolj značilne za nekatere stroke - npr. za arhitekte in oblikovalce.

Živel 1. maj!

1. maj je mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti. Nadenimo si rdeč nagelj in povejmo: socialnih pravic naših otrok ne damo.

Otroci in mladi imajo pravico do znanja, brezplačnega šolanja in kakovostne izobrazbe.

Delo učiteljev je dostojno in vredno spoštovanja - tako kot pošteno delo katerega koli drugega delavca. Ni le strošek in ni razlog za ekonomsko krizo sveta ali domovine. Naše socialne pravice izhajajo iz našega dela in niso dar države ali politikov.

Bodimo solidarni, stopimo skupaj. Živi naj delo, živi naj 1. maj!

Razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov

Na letni skupščini 2012 je bilo sklenjeno, da društvo poveča obseg raziskovalne dejavnosti in začne izvajati lastne projekte. V ta namen je bil ustanovljen Sklad za raziskovalno dejavnost. Za tekoče leto (do konca 2012) je za Sklad namenjeno 500,00 EUR. S sofinanciranjem se lahko pokrije stroške za nakup strokovne literature, potne stroške, kotizacijo za konferenco ali seminar, stroške izvedbe kvalitativne ali kvantitativne raziskave in podobno. Če se želite potegovati za ta sredstva, prosimo, da izpolnite obrazec (na http://www.sdutsj.edus.si/O_DRUSTVU.html pod Razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov) in nam ga pošljete do 15. junija 2012. Vloge bo pregledala in ocenila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor SDUTSJ. Komisija bo ocenila kakovost prijavljenih projektov, prednost pa bodo imeli tisti člani društva, ki se v delo SDUTSJ aktivno vključujejo. Upoštevali bomo le raziskovalne projekte na temo tujega jezika stroke.

Delavnica o Moodlu v Celju

Tako sladko se je z domačimi dobrotami Polone Vičič začela delavnica Priprava gradiv in dejavnosti za učenje in poučevanje v spletnem učnem okolju Moodle, na kateri se nas je družilo in učilo dvanajst članic. Vodili sta jo Polona Vičič in Saša Podgoršek, ki sta nam na preprost in učinkovit način razložili bistvo priprave virov in dejavnosti v Moodlu. Udeleženke smo imele priložnost vaditi vsaka v svoji lastni spletni učilnici, ki jo bomo odslej lahko uporabile za delo s svojimi študenti. Hvala Poloni in Saši za zelo koristno in prijetno druženje :-) Nekaj pogledov na dogodek je ujetih tukaj.

Stavka v šolstvu in cilji izobraževanja

V dneh, ko se pripravljamo na to, da bomo branili socialne pravice, ki so nam jih priborile predhodne generacije,
z zavestjo, da se dejansko borimo za socialne pravice svojih otrok in prihodnjih generacij,
pomislimo še na to, kaj izobraževanje je in čemu služi, kaj je njegov dejanski cilj.

Otresimo se ideoloških navlak o izobraževanju za gospodarstvo in
glasno rečemo,
izobražujemo mlade, da bi bili boljši in bolj zadovoljni člani naše družbe,
izobražujemo, da bi spremenili družbo na bolje.

Letna skupščina SDUTSJ

Samo pa besed tistim, ki niste utegnili priti na letno skupščino - imeli smo jo v petek, 2.3.2012 ob 16.00. Gostovali smo na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.

Čisto na začetku nas je prijazno pozdravila dekanja Fakultete za upravo, prof. Stanka Setnikar Cankar, ki je izpostavila pomen učenja tujih jezikov - evropskih in neevropskih - ter nam zagotovila, da bodo še naprej podpirali strokovno delo Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika. S ponosom nam je tudi povedala, da se bodo njihovi študenti odslej lahko učili tudi kitajščine. Bravo FU!

Tako kot na vseh naših srečanjih in sestankih, tudi tokrat se je razvila kritična strokovna razprava in Violeta je vešče krmarila med vsemi pripombami in sugestijami. Še posebej pestro in konstruktivno je bilo pri načrtovanju dela za letošnje leto. Ena ideja je dala drugo in mislim, da boste zadovoljni, ko boste prebirali zapisnik skupščine. Obetajo se nam nekaj delavnic e-skupine, 4 številke Novičk, bolj intenzivno raziskovalno delo - dve številki revije Scripta Manent (nikar ne pozabite poslati prispevek do konca aprila o besedišču in jeziku stroke), trodnevno izobraževanje o kvantitativnem raziskovanju, znanstveni forum in še kaj. Podrobnosti, kot rečeno, sledijo v zapisniku.

Še to: bilo je super! Spet je bilo težko iti domov, ker je ostalo še toliko nepovedanega in ker je tako prijetno biti v družbi članic in članov SDUTSJ. :)

WikipedijA, prosta enciklopedija, že 10 let

Slovenska WIKIPEDIJA danes praznuje 10 let! Čestitamo!

Kot vsaka dobra enciklopedija, tudi Wikipedija predstavlja nekakšen prvi korak v iskanju podatkov, razumevanju konceptov, v iskanju poti k znanju. Pri tem v točnosti navedenih podtakov po raziskavi revije Nature (Giles 2005) prav nič ne zaostaja za Encyclopedio Britannico, ki je prvič izšla že v 18. stoletju, danes pa jo ureja 100 plačanih urednikov in 4000 piscev.

Njena angleška različica je seveda najbogatejša od vseh jezikovnih različic, slovenska pa se vseeno ponaša s 132.476 gesli (stanje 31.1.2012), kar je za jezik, ki ga govori in bere le 2 milijona ljudi, ogromen dosežek. Prav to dejstvo priča o tem, da Wikipedija ponuja manjšim jezikom priložnost za uveljavljanje in da število govorcev jezika ni ovira pri njenem nastajanju.

Wikipedijo dobro poznajo tudi naši dijaki in študenti, pa čeprav jim marsikateri učitelj v svoji prepoščini in nevednosti to odsvetuje. Čisto intuitivno vedo, da je potrebno pogledati v Wikipedijo in če iskanega ne najdeš v slovenski različici, klikneš na angleško. Strinjam se, da so pri tem mnogokrat nekritični in ne prepoznajo pomanjkljivih gesel ter da prevečkrat izbrano vsebino preprosto prekopirajo (običajno brez navedbe vira) in tako kršijo pravila korektnega obnašanja. Pa vendar tega ni kriva Wikipedija, krivo je dejstvo, da se kritične presoje in pisanja šele učijo, zato pa jim moramo učitelji pri tem stati ob strani in kazati pravo pot. Ne smemo pa prezreti tega, da njihova dejanja kažejo, da znanje pri vsem tem dejansko iščejo in da se celo brez večje težave lotijo branja angleške Wikipedije, samo da bi prišli do podatkov. Ta njihova vnema ni zanemarljiva, na njej učitelji lahko gradimo.

Wikipedije pa ne uporabljajo le dijaki in študenti, marveč tudi vsi ostali. Tudi jaz. Žalosti pa me, da je toliko jezikoslovnih gesel še nenapisanih (pa čeprav so kolegi slavisti že opravili veliko dela). Wikipedisti se držijo načela, ki ga v Slovenskem društvu tujih strokovnih jezikov zelo dobro poznamo: če želiš spremembo, bodi sprememba in loti se dela. Vabim vas, da se mi pri tem pridružite: sodelujmo pri poslovenjenju Wikipedije vsaj v tistem delu, ki se navezuje na naše lastno strokovno delo: poučevanje in raziskovanje tujega jezika stroke.

Miran Hladnik, učitelj s Filozofske fakultete in aktivni wikipedist pravi:

"Zdi se mi, da ne pretiravam, ko trdim, da je od angažmaja na WP odvisno naše strokovno preživetje (gre za dejanski vpliv na iskalce informacij in ne na šolski geto). Zato apeliram, da v WP in podobnih projektih ugledamo enkratno priložnost za promocijo svojega dela, ne pa njegovega sovražnika. Samo od nas je odvisno, ali bomo to priložnost izkoristili ali jo bomo prepustili vitalnejšim posameznikom in strokam."

Delavnica o uporabi orodja EndNote Web

V četrtek, 26. januarja 2012, se nas je popoldne zbralo dvanajst učiteljic, ki smo prisluhnile bibliotekarki Nataši Godec, ki nam je razložila in praktično pokazala, kako si lahko z orodjem EndNote Web olajšamo sestavljanje referenc pri pisanju strokovnih in znanstvenih besedil.

Gospa Godec nas je naučila, kako izvozimo podatke iz različnih zbirk v EndNote Web in kako potem sestavljamo reference med pisanjem besedila. Odlično je razložila postopke in delavnico popestrila s prikazom zanimivih avdio in video materialov, tako da smo odšle domov polne vtisov in novega uporabnega znanja.

Tukaj si lahko ogledate kratek video, ki ga je pripravila:

Vizualna gradiva

Se spomnite, kako nas je pred več kot desetimi leti Nada Vukadinović Beslič navdušila s svojo prezentacijo na temo oblikovanja prezentacij? Od takrat marsikdo tudi sam obdela temo oblikovanja in jezika prezentacij v okviru svojega predmeta. Študenti so seveda zadovoljni in mi tudi. Hvala ti Nada! :)

Sodobne tehnologije se seveda razvijajo z neverjetno hitrostjo, z njimi pa se širijo tudi možnosti, ki jih imamo pri razvijanju tako predstavitev kot tudi e-gradiv. Nove raziskave nam razkrivajo, kako se naši možgani odzivajo na vizualne elemente. Mogoče je prišel čas, da svoje predstavitve o oblikovanju predstavitev in njihovem jeziku posodobimo. Upam, da vam bo spodnja predstavitev pri tem v pomoč in v razmislek.

Your Brain On Graphics: IA Summit 2011 (can download)

View more presentations from Connie Malamed

---

PS

Ne pozabite na svojo kritično distanco - nekatere slike so v tej predstavitvi hudo poenostavljene in zato vsebinsko netočne! Tako kot je netočna in neponovljiva npr. raziskava iz 60. let o tem, koliko prebranega, slišanega in videnega si zapomnimo. Zgornja predstavitev ne navaja seznama literature, ki ji služi kot izhodišče, zato kar poiščimo originalne raziskave in preverimo te trditve, preden začnemo razvijati teorije o teh vsebinah.

Družabni mediji na univerzah ZDA

Spodnji infograf je precej zgovoren, zato si lahko svoje zaključke potegnete sami. Veseli bomo vaših komentarjev.

Via: Online Universities Blog

 

 

Ob kulturnem dnevu 8.2.2012

Vesel kulturni dan nam vsem!

Kultura je prekrasna beseda: njen pomen je tesno povezan z nami, z našo identiteto. Kultura je, kar smo. Nekulture ni (zato to besedo ljubim še bolj), samo drugačna je z drugimi ljudmi, drugačna v drugih ljudeh. Kakšna je naša kultura, pa odloča vsak sam. Vem le, da moje kulture ne dam.

France Prešeren: The unmarried mother (Vanessa Redgrave)

200-letnica rojstva Charlesa Dickensa

7. februarja so ljubitelji del Charlesa Dickensa praznovali 200 letnico njegovega rojstva. Praznovanja so se zvrstila po vsem svetu in zdi se prav, da njegov rojstni dan zabeležimo tudi mi. Njegova dela namreč govorijo o življenju v viktorijanski Angliji, ki ni bilo nič kaj rožnato in lahko, o malih ljudeh, o nenehnih padcih in vzponih. Književnost mu je uspelo približati  tako množicam v viktorijanskih časih, kot tudi množicam v sodobnem svetu od Evrope, Amerike in Avstralije do Azije in Afrike. Zakaj se navdušujejo zanj, vam bodo razkrili Claire Tomalin, Harriett Gilbert, Simon Callow in drugi v BBC-jevi oddaji World Book Club (zvočni posnetek), ki jo je BBC World predvajal preteklo soboto in nedeljo.

Zdi se, da nam dela Dickensa še danes razkrivajo temne strani življenja: ob njegovih delih se zavemo, da svet še danes pozna otroško delo, da so vzponi in padci še danes del življenja, da so ljudje tako dobri kot hudobni, pošteni in goljufi. Sodobni družbi Dickens še vedno kaže ogledalo.

Za ljubitelje video posnetkov še kratek video o življenju Dickensa:


Poročilo o praznovanju pred Dickensovo hišo v Portsmouthu (in še nekatere druge posnetke) si pa lahko ogledate na spletni strani BBC-ja.