29 december 2006

Deset najpogostejših napak pri oblikovanju spletnih strani

Za vse, ki vas zanima oblikovanje spletnih strani, ali pa tistih, ki spletno stran oblikujete in vzdržujete samo zaradi svojih študentov/dijakov/učencev, članek, ki vam bo razkril, kako lahko svojo spletno stran izboljšate. Članek je v angleščini in ga najdete tu.

Veselo branje!

19 december 2006

Talking across the world - vabilo na konferenco

As the Information Technology Enabled Services (ITES) industry is increasingly being outsourced to non-English speaking destinations, the need for good English language communication skills is acute. At present the single biggest problem to industry growth in this area is English language communication skills.

The applied linguistic research that has started in this industry is fascinating and the potential is enormous. At present, a number of research bids have been submitted to look at issues of language assessment, curriculum development, corpus building and quality measurement in this industry.

We are keen to invite academics who have been working in this area or a related area to submit a paper for this conference.

Specifically, the conference will address the issues of:
  • Modes of Adult Learning in the workplace This will cover papers related to adult learning principles; modes of delivery (e.g. classroom based training- class/small group/ individualized support; autonomous learning); stages of professional development (e.g. novice expert level capacity);coaching and mentoring.
  • Assessing language for work impact This will cover papers related to language and communication assessment practices in the BPO industry e.g. examples of how homegrown assessment works in house and for what purposes; the role of commercially available business English testing instruments.
  • Academic and workplace partnering This will cover papers related to how workplaces and the tertiary sector inter relate in the provision of employment related skills with specific reference to language and communication skills development at the secondary and tertiary levels.
  • Curriculum innovation and evaluation in language education at the workplace This will cover papers related to how language research can inform the development of training materials; the syllabus design process from planning to implementation to evaluation; development of teacher education and trainer/coaching support programmes.
  • Intercultural communication and its place in training This will cover papers related to how intercultural awareness impacts the success of outsourced BPO work; critiques of existing programmes in intercultural training and ideas for more effective training and awareness raising for culture.
  • Discourse analysis and linguistic research This will cover papers related to linguistic analyses of different aspects of BPO interaction and transaction, both spoken and written e.g call centre exchange and email/chat support.
Plenary papers will be 1 hour and all other papers will be 40 minutes (30 minutes presentation and 10 minutes questions and answers).

For further details, please visit our conference website: www.talkingacrosstheworld.com
Deadline for submission is 15th January 2007.

17 december 2006

Sladke sanje

Ne vem, ali radi kaj spečete za praznike. Če je vaš odgovor pritrdilen, vam priporočam obisk dveh spletnih strani. Če je odgovor nikalen, nič ne skrbite, recepte s teh strani boste s pridom lahko uporabljali tudi v razredu - seveda takrat, ko se boste pogovarjali o hrani.

:: Epicorious - Christmas desserts, če vas zanima, kako se narediti hiške iz sladkarij (gingerbread houses), tu je še video.




:: Waitrose - množica receptov, tudi takšni, ki jih boste s pridom uporabili za peko ali izdelavo daril.

14 december 2006

Vaclav Havel

Verjetno že veste (jaz sem šele sedaj odkrila), da je to jesen Vaclav Havel gostoval na Univerzi Columbia (NY, ZDA). Prijazni Američani so odprli posebno spletno stran v čast njegovega obiska, kjer so shranili tako njegova predavanja kot intervjuje z ljudmi, ki ga poznajo. Če omenim samo nekaj imen: Lue Reed, Edvard Albee, Milos Forman, George Soros, Bill Clinton in drugi.

Intervjuji so strukturirani in razdeljeni v krajša poglavja (povezavo najdete do njih čisto na dnu te strani). Seveda so zelo zanimivi, načenjajo pa tudi marsikatero zanimivo vprašanje, ki lahko služi kot iztočišče za debate o ameriškem videnju Češke in političnih dogajanj v tej deželi. Zanimivi so tudi kot opis občudovanega človeka: politika in umetnika (poslušajte Lueja Reeda). Vsekakor so vredni ogleda tudi če nimate v mislih priprav na naslednjo uro.

13 december 2006

Working Papers in TESOL & Applied Linguistics

Naletela sem še na eno zanimivo zanimivo publikacijo. Kot že naslov pove, gre za Working Papers in TESOL & Applied Linguistics, ki je odprtega tipa (brezplačna, tako kot naša Scripta Manent). Izdaja jo Teachers College, Columbia University (ZDA) od leta 2001.

Za svoje cilje si je revija zadala naslednje:
This web journal is dedicated to publishing research in the fields of TESOL and Applied Linguistics. Its mission is two-fold: 1) to promote efficient dissemination of research, and 2) to facilitate academic exchange between the TESOL/ Applied Linguistics students/ faculty and members of the profession world-wide. Within a conceptual framework that values an integration of theory and practice, the journal publishes full-length articles dealing, in a principled way, with language, language acquisition, language teaching, and language assessment. The journal particularly welcomes submissions in the following areas: second language acquisition, second language assessment, sociolinguistics, pragmatics, discourse analysis, second language instruction and second language teacher education. Reviews of books in these areas are also welcomed.
Priporočam!

09 december 2006

Best blogs galore

Se opravičujem za angleški naslov, ampak nekako se zdi najbolj primeren za to vsebino.

Začelo se je namreč tekmovanje za najboljše bloge na področju izobraževanja. Kategorije so določene, nominiranci tudi. Obisk Edublogs Awards je zato priporočljiv, saj vas bodo povezave pripeljale do odličnih blogov. Res se lahko učimo od njih!

Aja, pa ne pozabite glasovati za najboljše! Časa je le še do 16.12.2006.

04 december 2006

TESOL Electronic Village Online (EVO) 2007

TESOL vabi vse nadobudne učitelje tujih jezikov, ki bi radi naučili kaj novega, da obiščejo wiki Evo 2007 in si ogledajo ponujene programe. Izobraževalni programi so brezplačni in trajajo šest tednov.
Pričetek: 15. januar 2007
Vpis: 1. - 14. januar 2007.

02 december 2006

Berimo!

Spletna stran DOAJ - Directory of Open Access Journal ponuja povezave do kvalitetnih znanstvenih revij, ki svojo vsebino ponujajo brezplačno. V večini akademskih založb uredniki, uredniški odbori in recenzenti svoje delo opravljajo brezplačno, vendar naročnine kljub temu rastejo, še posebej naročnine velikih neakademskih založb. Knjižnice tako porabijo ogromno sredstev za naročanje revij. DOAJ zagovarja prosti dostop do kvalitetnih znanstvenih vsebin, zbira povezave do spletnih strani teh znanstvenih revij ter njihovo delo promovira.

Pri brskanju po teh revijah sem naletela na zadnjo številko Asian EFL Journal, ki je v celoti posvečena temi "task-based learning" (SOS - kako se to prevaja v slovenščino?).

Zanimive članke boste našli tudi v Iberici, Journal of Language and Learning, Language @ Internet, TESL - EJ pa še kje. Veselo branje!

25 november 2006

Thanksgiving





Upam, da ste že pojedli kosilo. Za vse zamudnike pa za pokušino izbor iz jedilnika, ki ga predlaga Foodnetwork za Thanksgiving (recepti so zraven). Mimogrede, bi znali poimenovati te jedi? Nekatere že, nekatere pa so res malo nerazločne na slikah. Torej pomoč - povežite imena jedi s slikami:
  1. Alton Brown's Good Eats Roast Turkey
  2. Michael Chiarello's Butternut Squash and Apple Soup
  3. Emeril Lagasse's Cornbread and Andouille Dressing
  4. Paula Deen's Pumpkin Pie
  5. Turkey Pan Gravy from Food Network Kitchens
  6. Tyler Florence's Fresh Cranberry Relish
Je šlo?

Za vse, ki potrebujete podatke o prazniku, Wikipedia ima zares odličen članek na to temo. Najdete ga tu.

22 november 2006

Kaj najdemo te dni v blogih?

Rada bi vas opozorila na nekaj zanimivega branja - na nekaj blogov, ki so vredni branja.

16 november 2006

Dan strpnosti

Kako težko je nekaterim pokazati, kaj šele (za)čutiti, trohico strpnosti, vemo vsi.

Ne, to ni politični blog, je pa blog društva, ki se zavzema za strpnost med ljudmi, čeprav tega nikjer nismo izrecno zapisali. Kako torej lahko napišem kaj takega? Sila preprosto. V društvu se zavzemamo za strokovni dialog in za ustvarjanje možnosti za strokovno rast članov. Strokovnega dialoga in strokovne rasti ne more biti, če ne izhajamo iz strpnosti.

Sicer pa si sploh kdo lahko predstavlja učenja tujih jezikov brez učenja dialoga? Brez učenja večkulturnosti? Sprejemanja drugačnosti? Miru?

Če vas zamika, da bi v razredu načeli to temo, tu je nekaj zanimivih povezav:

06 november 2006

Reading Matrix

Prvi hip sem mislila, da je nekaj naorbe: sledila sem namreč tejle povezavi. Poskusite. Ja, dvakrat sem pogledala, preden sem dojela, da sem še vedno v Bloggerju, ampak ne v Spletnem dnevniku.

Novica je pač ta, da se je tudi Reading Matrix odločil slediti sodobnim trendom in oblikovali so blog. Tudi oni uporabljao Blogger kot mi. Prvo sporočilo načenja temo učinkovitega učenja. Preberite ga in pustite svoje mnenje.

Sicer pa Reading Matrix napoveduje tudi 3. mednarodno spletno konferenco. Med razpisanimi temami je tudi jezik stroke. Poglejte in se prijavite.

04 november 2006

Wiki "Pomoč pri besedišču"

Na Šaroltino pobudo bom tukaj z vami delila svojo izkušnjo z oblikovanjem spletne banke izrazov Vocabulary Aid, ki bo služila mojim študentom sociologije kot pomoč pri učenju besedišča.

Vocabulary Aid je nekakšen križanec med glosarjem, slovarjem in še čem. Njegov namen je sčasoma ponuditi veliko število prevodov in razlag raznoraznih izrazov, ki mojim študentom delajo težave.

Vocabulary Aid je bil osnovan v letu 2005. K delu sem pritegnila nekaj zagretih prostovoljcev, ki so si izbrali poglavje iz znanega sociološkega angleškega učbenika, že prevedenega v slovenščino, in v njem poiskali problematične izraze. Nato so v prevodu poiskali še slovenske ekvivalente. Ustreznost in pravilnost izbranih izrazov sem preverila tudi sama.

Prav tako so študenti zbirali težje razumljive pojme iz angleškega gradiva, ki so ga obdelovali pri ostalih socioloških predmetih in zapisovali prevode, ki jim jih je na predavanjih podal profesor. Ta je izbrane izraze in prevode nato še dodatno pregledal, nazadnje pa sem jih preverila še jaz.

Zbrane in poenotene datoteke izrazov sem sklenila objaviti v wikiju, saj ta po svoji naravi neskončno olajša vse nadalnje vnose, popravke in dopolnjevanja. Tako sem poleti vse vnesla v wiki in nastavek za naš Vocabulary Aid je tu.

O projektu sem obveščala vse kolege sociologe, ki so v veliki meri pripravljeni sodelovati, pa tudi naša knjižnica je obljubila pomoč.

Letošnja ekipa prostovoljcev bo vnesla v wiki cca. 5000 socioloških izrazov in njihovih prevodov (te nam bo posredovala knjižnica). Poleg tega bodo zbrali in vnesli tudi izraze iz glosarjev, ki bodo nastali kot del letošnjih PBL poročil in ki bodo preverjeni s strani učiteljev stroke.

01 november 2006

Poučevanje pisanja

Za vse, ki vključujete pisanje v svojem programu, dobra povezava. Spletna stran dr. Elizabeth Hanson-Smith vam bo v veliko pomoč pri razlagi strukture odstavka. Prav tako koristne so tudi njene ostale vaje. Priporočam!

Vabilo

Revija Reading in a foreign language je posredovala vabi prispevke na temo branja in besedišča. Preberite.

CALL FOR PAPERS

READING AND VOCABULARY

Special Topic Issue, Autumn 2008

Edited by Rob Waring

Reading in a Foreign Language announces a call for papers for the Autumn 2008 special topic issue on reading and vocabulary. This issue of RFL is devoted to publishing articles that are concerned with all aspects of reading and vocabulary. Specifically, we solicit papers covering
  • vocabulary development through reading
  • the relationship between vocabulary and reading
  • vocabulary and the teaching of reading.
  • reading vocabularies
Questions, proposals and submissions should be directed to the Editor.
Contributors are advised to read our submission guidelines for information on RFL's submission policies. All submissions must be received by Professor Waring no later than January 31, 2008.

31 oktober 2006

SDUTSJ in wiki

Da ne bo pomote: tudi društvo ima svoj wiki, ki je še v beta fazi, kot se temu reče. Za pokušino bom z vami delila sliko prve strani. Če koga zanima sodelovanje pri pripravi in ustvarjanju wikija, naj se mi kar oglasi. Takoj bom poslala osebno vabilo.

PBL in wiki

Vida nas je prijazno obvestila, da bo letos uporabljala wiki pri projektu PBL. Ideji sledim tudi sama. Tako me je zanimalo, ali tudi drugi PBL-jevci po svetu povezujejo to metodo poučevanja z možnostmi, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Ne, nisem bila presenečena. :0)

Supporting Reflection and Problem-based Learning through the use of Laulima (Grierson, Wodehouse, Ion in Juster), Online Collaborative Problem-Based Learning of Computer-Mediated Communication Topics (Brenda I. López Ortiz) in Problem-based Learning in an Online Course: A case study so članki, ki povezujejo PBL pristop z uporabo računalniških tehnologij.

Našla sem tudi wikije, ki razlagajo metodo:

Tu so tudi wikiji, ki kažejo delo skupin:

Pozdrav s Krasa

Kaj je tista lepota, ki nas jeseni navdihuje na tem našem Krasu?

So to le moje korenine? Skrivnostna moč kamna? Trdoživost rastlinja? Toplina ruja? Poti, ki venomer vodijo izza ovinka?

Povejte sami.



25 oktober 2006

Novi znanstveni reviji na področju jezika stroke!


Potrebe po publikacijah, ki bi objavljale prispevke s področja jezika stroke, čutijo tudi kolegi drugod po Evropi.

V sosednji Italiji je pred enim letom začela izhajati znanstvena revija ESP Across Cultures. Uredniški odbor je zgleden, prispevki pa so uvrščeni v naslednje baze abstraktov: International Bibliography of the Social Sciences, Linguistics & Language Behaviour Abstracts, MLA International Bibliography, in Translation Studies Abstracts. Stran je verjetno v prenovi, saj podatkov o tem, kje in kako naročiti revijo, ni. Zato pa si lahko brez težav preberete kazala in abstrakte prispevkov.

*****

Danski kolegi tudi pripravljajo novo publikacijo. Poleg LSP & Professional Communication, ki izhaja že od 2001, sedaj planirajo še Language at Work.

Zdi se, da naša Scripta Manent dobiva konkurenco, saj je njihov slogan Bridging theory and practice. Imate prav, je zapisano na spletni strani Scripta Manent. Že eno leto. Za nami pač ne stojijo velika imena in tudi finančnih sredstev ni. Prodajati svoj know-how tudi ne znamo. Boj za obstoj naše revije bo zato težji. Res pa je tudi to, da konkurenca prinaša kvaliteto, h kateri vsi stremimo. Zatorej pozdravimo prihod novih revij in podpirajmo še naprej našo Scripta Manent. Pa ne samo v mislih, tudi s kakovostnimi prispevki in recenzijami.

22 oktober 2006

Rožnato pentljo nosimo tudi mi

Spletni dnevnik našega društva se v glavnem ukvarja s strokovnimi zadevami, ampak mislim, da je prav, da z zapisom obeležimo tudi druga dogajanja v naši ožji in širši okolici.

Mesec oktober je rožnati mesec. Označuje ga namreč rožnata pentlja, ki je znak boja proti raku na dojkah. Prav je, da ga nosi tudi naš blog. Cilj je seveda osveščanje ljudi o tej bolezni. Zato še nekaj povezav za tiste, ki ste pripravljeni o tem kaj prebrati.

Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk, ki je del širšega evropskega združenja z enakim imenom. Slednja na svoji spletni strani ponuja tudi povezave do drugih mednarodnih združenj s podobnimi cilji. Njihove spletne strani so izjemno bogate z najrazličnejšimi podatki. Ne pozabite, v znanju je moč. Širimo ga!

Za konec pa misel s spletne strani Europa Donna:
Če spremljaš prijatelja, noben ovinek ni predolg.
Lev Tolstoj

17 oktober 2006

Web Quest - nove možnosti

Nekaj zanimivosti za vse tiste, ki vas je Vida Vidmar navdušila za uporabo WebQuesta, in tiste, ki še ne veste.

WebQuest Direct je avstralska spletna stran, ki vam ponuja osnovne podatke o tem orodju, povezave, navodila in podobno. Imam občutek, da je spletna stran še nova, saj je malo webquestov na voljo. Priporočam vam pa obisk tega (je o Avstraliji in zaščiti narave).

Nekaterim bo všeč tudi WebQuests: A Strategy for Scaffolding Higher Level Learning, saj jedrnato razloži, kako lahko webquest pomaga pri razvijanju miselnih procesov (se spomnite Bloomove taksonomije?). Seveda, je na strani, ki nam jo je Vida priporočala.

Bernie Dodge, ki naj bi bil oče webquestov, ponuja nasvete za tiste, ki se želite lotiti kreiranja webquestov.

Za vse, ki ste željni branja na to temo, trije članki Toma Marcha "Why WebQuests?, an introduction", "What WebQuests Are (Really)" ter "The Learning Power of WebQuests". Mimogrede, BestWebquests ponuja tudi ocenjevalno lestvico in povezave do webquestov.

Sporočite nam, ali so spletne strani bile v pomoč.

11 oktober 2006

TESOL Španija

TESOL-SPAIN 30th NATIONAL CONVENTION
9 - 11 March 2007
Donostia - San Sebastian, Spain

"Content and Language Learning - Two Birds, One Stone"

Convention co-ordinator: Joe O'Dowd
email: convention2007@tesol-spain.org

http://www.tesol-spain.org/convention2007/

Presentation Proposal deadline OCTOBER 31st, 2006

Dialang

Jupiiii! Dialang spet deluje. Vsi, ki ste ga želeli namestiti na svoje računalnike, sedaj je prišel pravi trenutek za to. Pazite, da sledite nameščanju po istem vrstnem redu kot to navodila predvidevajo. Če bi slučajno imeli težave z nameščanjem, pišite mi. Skupaj gre lažje.

07 oktober 2006

Slovarji na vaši spletni strani

Merriam-Webster in Cambridge Dictionaries Online ponujata možnost, da okenca za iskanje po slovarjih vključite v svojo spletno stran. Kako? Poglejmo.

Na spletni strani Merriam-Webster Searchbox se morate prvo registrirati, razkriti naslov speltne strani, kjer bo okno slovarja postavljno. Potem je preprosto.

Na spletni strani Cambridge Dictionaries Online Link to us pa najdete HTML besedilo, ki ga preprosto prekopirate in vključite v svojo spletno stran. Izgled lahko preverite spodaj. Mimogrede, okence deluje! :-)


Cambridge Dictionaries Online

04 oktober 2006

Konferenca

5. konferenca European Society for Translation Studies se bo odvijala v Ljubljani med 3. in 5. septembrom 2007. Če ste zainteresirani, abstrakt prispevka lahko pošljete do 1.11.2006.

Več na spletni strani http://www.est2007.si/indico/internalPage.py?pageId=1&confId=2

26 september 2006

Evropski dan jezikov

Se še spomnite te slike? Se spodobi, da zapišemo vsaj par besed o Evropskem dnevu jezikov.

O njem boste še največ zvedeli na spletnem Jezikovnem portalu Evropa (tu pa je vhodni portal za vse jezike). Če vas zanima jezikovna politika EU, jezikovno izobraževanje, možnosti za financiranje jezikovnih projektov, pretekli projekti, novičke (tudi CLIL ;-) ), pojdite na spletno stran Evropske komisije za jezikovno izobraževanje in zvedeli boste vse, kar vas zanima.

Tudi Wikipedia ponuja podatke o dem dnevu. Najdete jo tu, vendar je na voljo samo v angleščini. Skrajni čas bi bil, da stran prevedemo. Kaj pravite? Se kdo javi?

Da ne boste rekli, da spet samo pobiram drobtinice tu in tam, tu je še anketa, ki je pripravljena izključno za bralce Spletnega dnevnika SDUTSJ. Povej, koliko jezikov govoriš?







Koliko jezikov govoriš?

Current results

19 september 2006

Vabilo

Sandi Tonić, študent anglistike, prijazno vabi vse zainteresirane na zagovor diplomske naloge z naslovom

"Triangulation of Needs Analysis in English for Tourism Purposes",

ki bo na Filozofski fakulteti prihodnji torek, 26.9.2006, ob 13. uri na oddelku za anglistiko. Sandi je s pomočjo triangulacijske metode analiziral potrebe na področju angleščine v turizmu in prišel do zanimivih spoznanj tako o jeziku turistične stroke kot tudi o novi metodi analize potreb, ki pomembno prispevajo k razvoju tako teorije kot tudi prakse na področju poučevanja jezika stroke.
Skratka, zagovora ne smete zamuditi!

18 september 2006

Nova brezplačna zbirka korpusov

Zbirka korpusov, ki jih na spletu brezplačno ponuja Univerza v Leipzigu, obsega zbirke naključnih stavkov (ne besedil) iz časopisov in s spletnih strani v 17 jezikih. Med njimi so tudi tuji jeziki, ki jih učimo pri nas, t.j. angleščina, nemščina, italijanščina in francoščina, ni pa še španščine, ruščine, slovenščine,...

Spletna stran omogoča iskanje po korpusu s posebej napisanim iskalnikom, lahko pa korpus tudi snamemo kot tekstovni dokument (pri nekaterih lahko celo izbiramo velikost korpusa - največji je seveda korpus nemškega jezika) in ga uporabimo s svojim konkordančnikom (npr. z AntConcom, ki je brezplačen).

Spletni korpusni iskalnik je koristen, ker nam naniza nekaj primerov (lahko prosimo še za več), ponudi pa tudi informacijo o pogostosti, podatke o besedah, ki se najpogosteje nahajajo v bližini izbrane besede (nasploh, na levi, na desni) in celo diagrame, ki semantične (?) vezi ponazarjajo. Ker pa spletna stran ne ponuja urejanja konkordančniških nizov, je za pisanje gradiv precej bolj priročno, če si korpus snamemo (korpusi so obsežni, zato postopek lahko traja tudi celo uro) in ga raziskujemo z lastnim konkordančnikom.

In kje je to čudo? Najdete ga tu: http://corpora.uni-leipzig.de/, korpuse pa lahko snamete tu (izberite Plain Text Files): http://corpora.uni-leipzig.de/download.html

Na koncu velja vse bodoče uporabnike korpusa opozoriti na previdnost pri interpretaciji zadetkov. Ker natančne zgradbe korpusa ne poznamo, primere je priporočljivo uporabljati le kot ilustracije rabe neke besede ali besedne zveze, vendar ne smemo pozabiti, da bi verjetno rezultat bil čisto drugačen v nekem specifičnem žanru ali na nekem specifičnem strokovnem področju. Torej previdno z vsemi posploševanji!

Pa javite, kako so vam korpusi v pomoč.

17 september 2006

Vabilo k pisanju recenzij knjig in učbenikov

Vabilo k sodelovanju

V uredništvu revije Scripta Manent http://www.sdutsj.edus.si/ScriptaManent/index.html smo se odločili, da bomo objavljali tudi recenzije knjig in učbenikov s področja poučevanja tujih strokovnih jezikov.

Imate zanimivo delo, ki bi ga v naši reviji radi predstavili širši javnosti? Bi radi napisali recenzijo?

Vabimo vse, ki vas tovrstno sodelovanje zanima, da se nam oglasite na naslov scripta.manent.reviews@gmail.com. Rok za oddajo recenzij je 31.10.2006.

Veselimo se vašega sodelovanja in vas vabimo k branju naše revije.


Mojca Jarc

Urednica za recenzije knjig in učbenikov

15 september 2006

SOS: Testiranje predznanja

Upravni odbor društva išče informacije o testih za tuje jezike, ki jih uporabljamo za preverjanje znanja študentov pri vstopu v visoko šolstvo. Veseli bi bili tudi kratkega poročila o vaših izkušnjah z njimi in kratkega opisa testa. Informacije lahko delite z nami tu, v blogu, ali pa jih posredujete predsednici društva. Hvala vnaprej!

08 september 2006

Eno leto


Drage kolegice, spoštovani kolegi, strani Spletnega dnevnika polnimo že eno leto. Napisali smo 98 prispevkov, stran pa je obiskalo skoraj 1500 ljudi. Malo nas je takšnih članov društva, ki na to stran redno zahajamo, še manj tistih, ki redno pišemo ali komentiramo.

Večina obiskovalcev, žal, ni članov društva, ampak so to posamezniki, ki sem slučajno zajadrajo. Za njihov obisk lahko zahvalimo le imenu bloga, saj je spletni dnevnik sorazmerno pogosta besedna zveza, s katero ljudje iščejo po Googlu.

Leto je torej naokrog, tako vas sprašujem: Kako naprej? A sploh?

02 september 2006

Začetek šolskega leta oz. kaj je tisto, kar se zares moramo naučiti?

Začetek šolskega/študijskega leta je vedno nekaj posebnega, to moramo priznati. Čas optimizma, novega začetka, pa hkrati čas dvomov in gore vprašanj. Slednja so vedno variacija na isto temo: kaj je tisto, kar jih moram letos naučiti?

Stephen Downes velikodušno deli svoje razmišljanje z nami. Ne boste verjeli, njegov odgovor obsega le 10 točk. Ne bom povzemala, to morate prebrati!

Samo še to: Stephen je človek na mestu in njegove besede vedno nosijo neko posebno težo. Berite ga.

P.S.
Hvala Fredu za povezavo.

Language Learning & Technology

Zunaj je nova številka te revije (najdete jo lahko tu). Priporočala bi vam tri članke.

Prvi je vsekakor "Emerging Technologies" (R. Godwin-Jones), ki ga priporočam vsem, ki jih zanima, kako sodobne tehnologije vplivajo na poučevanje tujih jezikov in kakšne nove možnosti odpirajo.

Naslov drugega ("E-learning and the development of intercultural competence") že takoj napove vsebino, vendar podrobnosti ne boste uganili. Samo prišepnila bom: gre za zelo zanimiv eksperiment!

Nekateri se še mogoče spomnite člankov o označevanju besed v tekstu z glosi oz. opombami (prevod, sinonimi ipd.), ki sem vam ju priporočala jeseni. LL&T objavlja članek na podobno temo z naslovom "L1 and L2 glosses: their effects on incidental vocabulary learning". Makoto Yoshii je prišel do nekaj izredno zanimivih ugotovitev, ki jih moramo poznati vsi, ki pišemo učna gradiva za svoje študente.

31 avgust 2006

29 avgust 2006

Poletje?

Pa recite, da poletje še ni pri kraju!
(Posneto na Otlici nad Ajdovščino, 20.8.2006.)

28 avgust 2006

Predstavitve

Če pri pouku tujega jezika stroke poučujete tudi spretnosti predstavljanja izdelkov, storitev itd., potem si morate ogledati naslednjo sliko.

Ali je konec predstavitve tako pomemben tudi za vas? Do neke mere se verjetno lahko strinjamo s Kathy Sierra, da je konec lahko zelo pomemben s stališča poslušalca oz. uporabnika. Pa vendar: ali res tako zelo? Njeno razmišljanje si lahko preberete v blogu Creating Passionate Users.

Navajanje literature v znanstvenih besedilih

V zadnji številki English for Specific Purposes je tudi članek z naslovom "Phraseological patterns in reporting clauses used in citation: A corpus-based study of theses in two disciplines" avtorice Maggie Charles. Kot že naslov pove, avtorica je poskušala ugotoviti na kakšne načine avtorji doktorskih disertacij navajajo literaturo na področju politologije/mednarodnih odnosov in na področju vede o materialih ("material science"). Pri tem se je omejila le na glagolske zveze z "that" (npr. argues that...)

In kakšne so njene ugotovitve? Kot prvo, vedi se razlikujeta po nagnjenosti k določenemu načinu poročanja. Na 100.000 besed živi osebek nastopa v 56 primerih v politološki vedi in le v 44 primerih na področju vede o materialih (stavki kot Copeland has argued that...) . Slednja je pa zato bolj nagnjena k uporavi neživih osebkov (25 v primerjavi z 21; primer: other surface analysis techniques confirm that...) in uporabi pasivne oblike z "it" (16 v primerjavi s 4
na področju politologije; primer: It has been reported that...).

Do nadalnjih razlik prihaja tudi pri tipih citiranja (integralno citiranje, neintegralno citiranje in splošno navajanje, t.j. približno integral citation, non-integral citation and general reference), uporabi časov (politologija se nagiba k rabi sedanjega časa, materiali pa k rabi preteklega) in vrsti glagolov.

Kako pa je kaj z navajanjem na drugih področjih? Imate kakšne podatke? Ste mogoče pripravili gradiva na to temo, ki ste jih voljni deliti z drugimi? Oglasite se.

27 avgust 2006

The Reading Matrix - nova številka


Tudi drugod so bili pridni čez poletje. Izšla je nova številka revije The Reading Matrix. Tokratna številka prinaša vrsto zanimivih člankov, med katerimi bi rada izpostavila le nekatere.


  • "THE USE OF AUTHENTIC MATERIALS IN THE TEACHING OF READING" (Sacha Anthony Berardo) se bo zdel večini nas zanimiv že zaradi tega, ker zagovarja potrebo po uporabi avtentičnih tekstov pri pouku tujega jezika. Članek sicer ne prinaša nobenih novih dognanj, zato pa sistematično povzame že povedano.
  • Članek "FEMALES’ SUPERIORITY ON PHONOLOGICAL AND LEXICAL PROCESSING" (Haitham Taha) preseneča že s svojim naslovom (vsaj mene je, saj o tem nisem nikoli razmišljala), poroča pa o dognanjih raziskave, ki so jo izpeljali med 288 arabsko govorečimi učenci osnovnih šol. Zelo zanimivo in kar vabi k nadaljnjim raziskavam tudi drugod.
  • "STUDENT WRITING, PERSONALITY TYPE OF THE STUDENT AND THE RATER: ANY INTERRELATIONSHIP?" (Fahimeh Marefat) je zanimiv članek tudi zato, ker s pomočjo Jungove tipologije osebnosti pomaga učiteljem, ki popravljamo in ocenjujemo pisne izdelke, razumeti odločitve naših študentov/dijakov pri pisanju izdelka.
  • V članku "THE EFFECT OF MONOLINGUAL AND BILINGUAL DICTIONARIES ON VOCABULARY RECALL AND RETENTION OF EFL LEARNERS" (Majid Hayati) bomo zvedeli, da med vplivom enojezičnih in dvojezičnih slovarjev na priklic in retencijo pomena besed ni bistvenih razlik. Zvedeli bomo tudi to, da so dvojezični slovarji v precej večjo pomoč pri branju v časovno omejenem okolju, enojezični pa v časovno neomejenem. Odpira se še vrsto vprašanj, avtor(ica) pa ponuja tudi nekaj zanimivih predlogov učiteljem, ki želijo pomagati svojim študentom pri učinkoviti uporabi slovarjev.

16 avgust 2006

Scripta Manent






Nova številka strokovne revije Scripta Manent je končno na spletu!

Tokrat revija predstavlja tri članke na temo specializiranega besedišča in poučevanja jezika stroke (dva od njih sta napisali članici našega društva :-) ). Prispevki so vredni branja - zato brž naprej do spletne strani revije.

P.S. Naslednja številka bo namenjena interkulturnosti oz. multikulturnosti in poučevanju jezika stroke. Zavihajte rokave in napišite prispevek.

Pozdrav

(Končno sem se prikopala do svoje fotografije.)
(Prilagam še fotografijo mojega MV.)

Torej lep pozdrav vsem s poletnih počitnic!

P.S.
Če bi radi svojim fotografijam dodali polaroidni ali kakšen drugi okvir, ali če bi radi naredili poster, slideshow ali koledar, priporočam obisk Flagrantdisregard.com

15 avgust 2006

Organizirajmo svojo knjižnico

Ne vem, ali se vam je že zgodilo, da v kupu člankov, ki jih imate, niste našli tistega, ki ste ga ravno iskali. Ali pa niste vedeli, ali ga imate ali ne, pa ste ga naročili ponovno. Kartice so bile včasih rešitev, danes pa za to obstajajo najrazličnejši sistemi katalogiziranja zasebnih knjižnic v elektronski obliki.

Tisti ta boljši in bolj zmogljivi stanejo kar precej. Če niste preveč zahtevni in ste za brezplačno verzijo, vam priporočam BiblioExpress.

No, in kaj lahko počnemo z njim? Prvo seveda shranimo vse svoje podatke o literaturi, ki jo premoremo. Lahko jo tudi organiziramo v podmape oz. skupine. Lahko po podatkih iščemo in najdeno shranimo. Lahko podatke izvozimo tako, da ustrezajo APA, MLA ali ACS ali zelo preprosto podatke o nekem članku npr. pošljemo v dokument, ki ga pišemo (deluje v Wordu in WordPerfectu). Še več, bibliografskemu zapisu lahko dodamo tudi dokument (recimo abstrakt) v .rtf obliki, ki kvaliteto iskanja po zapisih zboljša. Poskusite.

05 avgust 2006

Zanimivo odkritje

Tako, mimogrede, ko sem iskala nekaj drugega, sem po naključju odkrila blog Jane Bouc iz San Francisca.

Pa ni kriva hortenzija. Prvo sem zaznala akvarel (bilo je morje), potem sem pa raziskovala naprej. Oglejte si njen blog tudi vi.

Seveda, skica je njena.

04 avgust 2006

AntConc: nova verzija

AntConc je brezplačni konkordančnik, ki poleg običajnega dela s konkordančnikom omogoča tudi primerjavo korpusov oz. iskanje ključnih besed. Je zmogljiv in hkrati preprost. Program ima različice za delo v okoljih Windows, Linux in celo Mac OSX. Za prvi dve je izšla popravljena različica. Najdete ju tule, na spletni strani avtorja, Lawrencea Anthonyja.

30 julij 2006

Trikotniki

Ne, ne gre za matematiko! Gre za kviz iz geografije. Se še spomnite vseh mogočih trikotnikov, o katerih ste se pri geografiji učili? Če si želite malce razvedrila, tu je nekaj za vas. Pa srečno!

24 julij 2006

Tudi poleti ... CLIL

Še v teh zares vročih dneh lahko zasledimo zares vroče teme. Upam, da vas naslov ne odvrača od branja tega prispevka. Rada bi namreč z vami delila zadnje, kar sem zasledila po prejetju novičk od ELTECS-a. Pa pričnimo pri začetku.

1. Novička o gradivu, ki je namenjeno poučevanju po sistemu CLIL (t.j. bilingvalnega učenja), ki ga je napisal Steve Darn z Univerze v Izmirju (Turčija), ki je vnet zagovornik CLIL-a, saj je na spletni strani Learning English (British Council) že napisal prispevek o teoriji CLIL-a in ogrodju, ki ga priporoča za pisanje gradiv po tem principu. Kot v uvodu h gradivu pravi,
the underlying principles being that language is used to learn as well as to communicate and that it is the subject matter which determines the language that students need to learn. However, this lesson also attempts to follow the 4Cs curriculum in that it includes Content, Communication, Cognition and Culture, and includes elements of all four language skills.
WOW! To je pa novo!! Ha, pa se tu ne konča. Gradivo, ki ga je spisal in ki naj bi vse to zajemalo in bilo svetel primer za CLIL najdete tule (je v PDF obliki). Govori o geografiji Vankuvra. Je mar to tisto, kar naj bi geograf učil dijakom 3. ali 4. letnika srednje šole (gre namreč za dijake na nivoju jezikovnem znanju intermediate oz. višje)? Kaj ni to gradivo malce poenostavljeno z vidika geografa? Pa le zakaj bi se učili geografijo Vankuvra? Sama zasledim precej neskladja med cilji in njihovim doseganjem. Res me zanima vaše mnenje. Se motim?

2. Isto sporočilo ELTECS-a sporoča tudi novičko o Science Across the World, ki nas pravzaprav pripelje do spletne strani Factworld. Ta pod rubriko Materials zelo radodarno širnemu svetu razloži stališče EU do bilngvalnega učenja. V uvodu razloži:

Content and Language Integrated Learning (CLIL), in which pupils learn a subject through the medium of a foreign language, has a major contribution to make to the Union’s language learning goals. It can provide effective opportunities for pupils to use their new language skills now, rather than learn them now for use later. It opens doors on languages for a broader range of learners, nurturing self-confidence in young learners and those who have not responded well to formal language instruction in general education. It provides exposure to the language without requiring extra time in the curriculum, which can be of particular interest in vocational settings. The introduction of CLIL approaches into an institution can be facilitated by the presence of trained teachers who are native speakers of the vehicular language.

Ker bralcu to verjetno ni dovolj jasna razlaga, ali ker morebiti učitelji potrebujemo več prepričevanja, pozneje ponovi razloge za bilingvalno učenje:

Bilingual teaching approaches, particularly aimed at Content and Language Integrated Learning (CLIL), are demonstrating many advantages, especially in increasing language diversity, improving motivation for language learning, and introducing a more international perspective. These approaches have emerged from the great diversity of methodologies across Europe. Traditionally, second languages were taught through grammar study and translation. In recent decades, this has often been replaced by communicative language teaching, which stresses oral skills, and competence in transactions and interactions, though some teachers still use grammar study to complement the development of oral work.

A key weakness of the communicative approach has been its relation to content. In it, the topic for language study often involves the learner as host or tourist, which in some cases can be very successful. In the early stages of language learning, in particular, this content may enhance learners’ motivation. However, there is evidence that in sustained teaching, such content can pall and result in demotivated learners, leading to disappointing linguistic progression. There is also evidence that by continuing to work and think through this limited content, learners can lose opportunities to develop thinking and learning skills that generate more advanced language competence.

Content and Language Integrated Learning addresses both these issues, and others, by providing a more content-rich environment for language learning and teaching. CLIL builds from the communicative approach and has a developed programmatic research base. It is necessary, therefore, that more teachers are trained to use it. There are various models of CLIL, which can be adapted for various age phases of education, and for contexts, which include regional languages, bilingual states, national languages and full international languages. At the same time as addressing language learning needs, CLIL has a major focus on the content based disciplines, such as history, geography, with which it is used. These issues lie outside the remit of this report, but in some senses, CLIL has the potential to enable teaching in all disciplines to contribute to language learning. It also has the potential to extend language diversity, especially in situations where specialist language teaching is unavailable.

Kaj vas ne pogreje to poenostavljanje? To povzdigovanje nekega pristopa tako, da se potiska nekaj drugega v blato in se ga razglasi za neuspešnega?

Hecno, pred nekaj meseci, ko sem izpolnjevala nek vprašalnik organizacije, ki naj bi združevala učitlje tujih jezikov v visokem šolstvu (se ga spomnite?), pa je tole združenje zelo jasno zapisalo, da je strokovno mnenje učiteljev tujih jezikov o CLIL-u negativno in svarijo pred njegovo širšo uporabo. Seveda tile strokovnjaki so CLIL videli precej bolj kompleksno in večplastno kot ga predstavljata Steve Darn ali Factworld.

In kaj predlagajo kot rešitev?
Provision to train teachers in CLIL approaches should be increased.
Ja, kar politiki se bodo odločali o tem. Kot slišim, marsikje pa že pripravljajo programe za učitelje, v končni fazi je izobraževanje le biznis, ki deluje na podlagi zakonitosti trga, mar ne? Ben, vsaj za nekatere.

Res verjamem, da bi bil že čas, da se nehamo slepiti s takimi in podobnimi floskulami tistih, za katerimi stojijo politiki ali pa kapital (založbe in izobraževalne ustanove), ki iščejo nove priložnosti za oplajanje denarja. Čas je, da nehamo gledati takšno početje brez besed in rečemo bobu bob. Se vam ne zdi?

23 julij 2006

Armchair travel

Nekaj idej za vse tiste, ki vas mika izlet v neznano, vendar zaradi poletne vročine raje ostanete v senci doma.

On the Trig vas popelje v svet trigonometrično raziskovanje Anglije in Valezije.






Lost Gardens vas popelje skozi zgodovino vrtov.






The Old East End ponuja doživetje vzhodnega dela Londona v 19. stoletju (Dickens ne manjka).











Literary Landscapes razkriva pokrajino, ki nastopa v delih angleških literatov (Chaucer, Defoe, Wordsworth, Scott, Austen in Hardy).









Spletne strani so interaktivne in njihov obisk je primeren tudi kot dopolnila dejavnost za naše dijake/študente, saj z ene strani vključujejo strokovno izrazje geografije, botanike, zgodovine, sociologije, literature, z druge strani pa so vsebinsko in vizualno zelo bogate.

Če vas zanima še kakšno popotovanje po spletu, nekaj dodatnih povezav najdete tu, tu in tu. Pa veselo popotovanje!

11 julij 2006

Gradiva za razvijanje slušnega razumevanja

Prej ali slej se vračamo k temi podkastov (poddaja mi ne gre z jezika, kaj drugega pa še manj) in njihovega potenciala pri razvijanju slušnega razumevanja naših študentov. Očitno imamo radio mnogo raje kot se je to menilo oz. pričakovalo in marsikomu priprava radio oddaje kar doma predstavlja izziv in mu je povrhu še v veselje.

Tako poleg posameznikov, ki svoje podkaste kar objavljajo v svojih blogih, lahko najdemo tudi učitelje angleškega jezika (če sem o tem slučajno že pisala, oprostite).
  • English conversations (vodita in urejata ga Mark White and Aaron Campbell, ki poučujeta angleščino v Kyotu)
  • Breaking News English (novice z različnih področij, ki poleg mp3 zapisa vsebujejo tudi izroček za dijake/študente in navodila; tudi poslovna angleščina, teme pa pokrivajo poleg dnevnih novic tudi tehnologijo, okolje, zdravje in podobno)
  • ESLPod (podcasti pokrivajo različne teme, vsakemu je priložen tudi vodič z zapisom besedila in z vajami v obsegu 8-10 strani, vendar za mesečno plačilo 10 dolarjev; podcast je brezplačen in se nanj lahko naročite - ameriški naglas)
  • The Bob and Rob Show (zelo raznovrstne teme, tudi slovnica, pogovori)
  • Englishcaster (podkasti iz različnih virov so razvrščni glede na starost dijakov/študentov, nivoja znanja, vsebine,...; sledi jim povezava do spletne strani, kjer je podkast na voljo - glej Visit website v oknu na desni strani)
  • Randall's ESL Cyber Listening Lab (zapisi so razvrščeni na tri zahtevnostne ravni, pre-listening activities, vaje iz slišnega razumevanja; tematski zvočni zapisi)
  • Ello (zvočni zapis in slušno razumevanje v obliki kviza)
  • The Daily English Show (pestra izbira - čez 90 podkastov)
Mimogrede, tudi New York Times objavlja podkaste na različne teme. Če vas zanimajo možnosti, kar poglejte sem (registracija je brezplačna, dobite dostop tudi do člankov).

Če vas zanima, kako tile podkasti zgledajo oz. zvenijo, kliknite na gumb spodaj in prisluhnite podkastu. Uganite, o čem govori zapis!


powered by ODEO

P.S.
Jutri grem na dopust in me nekaj časa ne bo. Upam, da bo kdo drug prevzel nit in nadaljeval s pisanjem. LP

10 julij 2006

Novi logotip društva

Smo v procesu oblikovanja podobe društva, kot se temu strokovno reče na področju marketinga. Na prejšnjem sestanku Upravnega odbora so članice nanizale nekaj lastnosti, ki naj bi jih logotip imel. Za sodelovanje smo prosile mlado oblikovalko Evo Kosel, ki je iz naše meglene sivine razvila naslednji koncept znaka:
Znak je semantično sestavljen iz treh abstraktnih podob:
jezik = drevo
komunikacija = dve barvni liniji
slovensko društvo = lipov list
Celota je podkrepljena z abstraktno podobo grla in jezika.
Zelena barva lista postaja polje komunikacije, je stičišče rumene in
modre barvne linije (ti sta komplementarni, skupaj pa s fi zičnim
mešanjem dajeta zeleno barvo). Tako simbolično znotraj društva
nastaja polje konstruktivne komunikacije.
Postavitev teksta levo in desno od znaka podkrepi nastali sistem
tako, da se slovensko ime drušva povezuje z modro linijo, angleško
ime pa z rumeno linijo komunikacije.
Kaj ni dobro? Poglejte sedaj še znak spodaj. Zdi se mi pisan na našo kožo. Kaj pravite pa vi?

07 julij 2006

New Business Matters

Če uporabljate New Business Matters za pouk poslovne angleščine, vas utegne zanimati zadnja vaja, ki jo je pripravil Pete Sharma za učbenik In Company. Vključuje kratko besedilo na temo oglaševanja, slogane in besedne zveze besed brand, advertising in advertisement. Delovni list za študente najdete tu, navodila za učitelje pa tu.

06 julij 2006

Both Sides, Now

Zadnjič sem ponovno gledala Love Actually (mi je všeč). V nekem trenutku, ko se odnos dveh ljudi zalomi (Alan Rickman & Ema Thompson), zavrtijo pesem Jonija Mitchela Both Sides, Now. Glasba je dramatična in čustvena, besedilo samo pa je tudi vredno tega, da mu prisluhnemo.

Nisem prepričana, da bi pesmi naši študenti prisluhnili. Verjetno so še premladi za to. Mogoče bo pa vam všeč.




Both Sides, Now
by Joni Mitchell


Rows and flows of angel hair
And ice cream castles in the air
And feather canyons everywhere
I've looked at that way

But now they only block the sun
They rain and snow on everyone
So many things I would have done
But clouds got in my way
I've looked at clouds from both sides now

From up and down, and still somehow
It's cloud illusions I recall
I really don't know clouds at all

Moons and Junes and Ferris wheels
The dizzy dancing way you feel
As ev'ry fairy tale comes real
I've looked at love that way

But now it's just another show
You leave 'em laughing when you go
And if you care, don't let them know
Don't give yourself away

I've looked at love from both sides now
From give and take, and still somehow
It's love's illusions I recall
I really don't know love at all

Tears and fears and feeling proud
To say "I love you" right out loud
Dreams and schemes and circus crowds
I've looked at life that way

But now old friends are acting strange
They shake their heads, they say I've changed
Well something's lost, but something's gained
In living every day

I've looked at life from both sides now
From win and lose and still somehow
It's life's illusions I recall
I really don't know life at all
I've looked at life from both sides now
From up and down, and still somehow
It's life's illusions I recall
I really don't know life at all

04 julij 2006

Medicina in sodobni trendi

Pred par dnevi sem v svojem blogu razpredala o zgodovinskem razvoju neke znanstvene revije in izrazila upanje, da bodo prej ali slej zapihali bolj interaktivni vetrovi tudi na znanstvenem področju. Lesley, ki med drugim poučuje tudi jezik medicinske stroke (v Franciji), me je opozorila na to, da takšni vetrovi že pihajo. Gre za revijo BMJ (British Medical Journal).

Le zakaj je tako posebna? Kaj se lahko naučimo od nje?

V Cobissu sem prvo preverila faktor vpliva. Ta se giblje malo čez 7 (najbolj vplivna mednarodna znanstvena revija na področju turizma ima npr. okoli 0,5, kar velja tudi za revijo English for Specific Purposes). Poleg običajnih rubrik, ki jih ima vsaka znanstvena revija, se ta ponaša tudi z interaktivnimi vsebinami. Gre za bloge posameznih urednikov, za pogovore in intervjuje, za možnost takojšnjega komentiranja objavljenih prispevkov, RSS in podobno. (Mimogrede, znanstveni članki so na voljo brezplačno.) Spletna stran kot takšna ponuja veliko materiala ne samo za zdravnike in medicinske sestre, marveč tudi za učitelje jezika medicinske stroke. Članki, intervjuji in pogovori so prekrasen vir strokovnega izrazja, teme, ki odpirajo strokovne dileme in se o nih lahko glasuje, so dobro izhodišče za razprave, hkrati pa so tudi primerne za naslove esejev, ki jih študenti lahko pišejo. Dejansko je možnosti še več.

Kolegice in kolega, ki pokrivajo jezik te stroke, bodo zagotovo z veseljem uporabili to stran pri svojem delu. Ostali pa si jo morebiti lahko ogledate, da veste, kaj bodo prinesla prihodnja leta tudi drugim strokam in kakšne vire nam, ki jezike teh strok poučujemo. Če se bo komu pri tem porodila ideja, ki bi ji Scripta Manent lahko v prihodnje sledila na svojih straneh, boste itak vedeli, komu morate pisati.

02 julij 2006

Revije in blogi

Širim svoj korpus abstraktov in sem pri tem slučajno opazovala razvoj in rast enega najpomembnejših znanstvenih revij na področju turizma. Glede na to, da ravno pripravljamo novo številko Scripta Manent, sem še z večjim zanimanjem spremljala dogajanje. Zanimivo je namreč to, da je revija v prvih letih obstoja polnila svoje strani s kratkimi sporočili in celo z abstrakti iz drugih revij. Trajalo je šest let, da so nekako našli svoj glas.

Pa sem pomilila, a ni tale blog toliko bolj primeren za kratka obvestila, diskusije, za poročanje o prebranem, o konferencah (prihodnjih in preteklih)? Verjetno bodo znanstvene revije prej ali slej odprle svoje bloge, prostor za bolj neposredno komuniciranje. Mi ga pa že imamo.

Počasi zaključujemo študijsko/šolsko leto. Marsikdo bo šel na kakšno konferenco, seminar, delavnico. Marsikdo bo kaj zanimivega prebral. Dajte deliti to z nami. Blog je namreč kot zanalašč za to. Nekaj vrstic zadostuje.

29 junij 2006

Smeh je zdrav

EFLgeek je dal na YouTube naslednjo video smešnico z naslovom Japanese Global Practical Joke. Najraje bi vam razpredala o njej, pa vendar ne bom. Gledanje videa po seciranju ne bi bilo več tako zanimivo. Nekatere reči so pač najboljše v originalu.

Priporočila bi tudi ogled še enega videa: Rowana Atkinsa v oddaji Daily Show. Humor je namreč zelo britanski. Lahko ga primerjate z ameriškim v isti oddaji: tu ali tu.

Končno, YouTube je tudi mesto, kjer si s svojimi učenci ali dijaki ogledate The Daily English Show in skupaj vadite dialoge.

Pisma računovodij in korpus neke stroke

Se spomnite prispevka, ki napoveduje članek Johna Flowerdewja o korespondenci, ki jo pišejo računovodje v neki multinacionalki? Članek je izšel v drugi številki English for Specific Purposes.

Flowerdew in Wan prvo analizirata žanrske kategorije 9 pisem in 16 faksov, ki so jih v zvezi z obračnavanjem davkov pošiljali računovodje. Ugotovila sta, da se kategorije v teh dveh tipih korespondence razlikujejo ter da do razlik prihaja tudi v sosledju kategorij.

Na ravni mikroanalize sta se osredotočila na vljudnostne prvine pisem in faksov in ugotovila, da igra modalnost pomembnejšo vlogo le v dveh delih: tam, kjer pisec prosi za podatke, in v zaključku, kjer izkaže svojo pripravljenost pomagati. Zanimivi so tudi izsledki intervjujev in etnografski zapis poteka dela v pisarni, vendar o tem več v članku.

Sicer pa je cela številka zelo zanimiva, saj načenja tudi vprašanja strukturiranosti e-sporočil, besediloslovnih in jezikovnih prvin pisem uredniku, modalnosti v ekonomskih predvidevanjih (projekcijah), semantičnih zvez v poslovni angleščini ter na koncu še zanimiv primer projekta, ki opisuje postopek oblikovanja besedne liste nekega jezika stroke, ki mu avtorica reče "engineering English". Članek bo še posebej zanimiv za vse udeležence aprilske računalniške delavnice, saj avtorica uporablja postopek, ki smo ga spoznali na delavnici. Hkrati pa ob prebiranju članka ne moremo mimo vprašanj kot
  • kako določimo meje jezika neke stroke? (se spomnite, koliko vprašanj se pri tem odpira?)
  • ali lematizacija res prispeva k pravemu fokusu? (z lematizacijo združimo vse oblike neke besede, npr. use, uses, using, used, useful, usefully, usable, user, usage, misuse, abuse itd.)
  • ali je splošno na nekem področju zares dovolj specifično?
  • ali so učbeniki, ki ga študenti prebirajo pravi material za korpus?
  • ali jezik stroke deluje v funkciji študija (prebiranja učbenikov) ali morebiti še česa drugega?
  • ali je uporaba konkordančnega izpisa res najbolj učinkoviti način poučevanja uporabe strokovnih izrazov?
Ta članek morate obvezno prebrati! (Če kdo nima dostopa do članka in bi ga rad prebral, naj mi piše.)

P.S.
Še to: prva letošnja številka revije je na ogled brezplačno.

28 junij 2006

Da ali ne?

Tamara je v svojem komentarju na enega od prejšnjih prispevkov napisla:
Medtem ko slovenska blogosfera na veliko razpravlja, kako ne premoremo kakšnih strokovnih blogov (z izjemo enega političniga in enega finančnega), ste ve angažirane, resne in fajn. In tega nihče ne ve.

Če želite slišati druga mnenja, doseči zunanje bralce in dobiti več komentarjev, predlagam (nenazadnje promoviram tudi svojo mati), da se polinkate z SI.BLOGS.
Njen komentar je dejansko načel vprašanje, ki se tiče vseh nas. Gre za odpiranje duri še drugim učiteljem, strokovnjakom in drugim, ki bi jih teme, o katerih pišemo znale zanimati. Malce svežega, morebiti novega vetra, elana.

Z druge strani pa seveda morebitna širitev prinaša tudi spremembe. Kakšne, je težko reči.

Vsekakor je to stvar odločitve članov društva. Pa nikar ne glejte tokrat dogajanje brez besed! Prosim, pustite sporočilo in delite z nami svoje mnenje. V tem trenutku to namreč šteje. Hvala.

Konferenca in seminar v sosednji Italiji

Če imate okoli 20.7. čas in vas zanima jezikoslovje, nikar ne zamudite trodnevne konference v sosednji Gorici. Gre za 18th Euro-International Systemic Functional Linguistics Conference in med predavatelji najdete Michaela Hoeya, Ruqaiyo Hasan, Michaela Hallidaya, Gordona Tuckerja, Davida Banksa, De Beaugrandeja, Geoffa Thompsona in veliko drugih. Na spletni strani še ni programa, vendar vam ga lahko posredujem, če koga zanima (pišite).

Mojca Šauperl pa je zvedela za petdnevni seminar o testiranju, ki ga organizira ALTE sredi septembra v Perugii. Izvajala ga bosta Cyril Weir in Barry O'Sullivan, ki sta na tem področju tudi znana in uveljavljena.

19 junij 2006

Že druga konferenca o plagiatorstvu

Danes je prispevek v poročilih na BBC World opozoril na dejstvo, da je plagiatorstva vedno več. Povedali so tudi, da se ravno sedaj odvija že druga britanska konferenca, ki je namenjena temu perečemu problemu. Več o prispevkih najdete tule. (Mimogrede, če še niste bili v Newcastlu, fotografija je prekrasna.)

Vsem, ki želite o plagiatorstvu in njegovem preprečevanju kaj več zvedeti, priporočam ogled
Brez besed pa sem ostala, ko sem sledila povezavi do podatkovne baze Academic DB. Strinjati se moraš, da boš besedilo uporabil le v osebne namene in ne boš kršil zakona. Se pa sprašujem, ali se člani tega res držijo. In koliko stran zares prispeva k večji dostopnosti in raznolikosti kvalitetnih akademskih gradiv.

15 junij 2006

Izpiti in težave

Zanima me, kako na vaši šoli urejate izpitne težave.

Zgodilo se je namreč, da pisnega izpita enega študenta ni bilo med ostalimi. Izginil je kot kafra. Študent zatrjuje, da je test oddal, a ga ni nikjer.

Ste že imeli podoben primer? Kako bi ga obravnavali? Kaj bi naredili?

05 junij 2006

1001

Tisoč in ena me spominja na pravljice tisoč in ene noči, ki sem jih kot otrok zelo rada prebirala. Wikipedia vam pove marsikaj o njej, ne govori pa o hrepenenju po daljnjih krajih in radovednosti, ki jo bralec začut ob prebiranju zgodb.
Google vam izpiše 117.000.000 zadetkov, če vtipkate 1001 v iskalo. Marsikatera spletna stran od njih ponuja tisoč in en nasvet. Nobena pa vam ne razkrije razloga, zakaj o tej številki pišem.
1001 se pravzaprav nanaša na število obiskovalcev tega bloga. Je številka magična? Ne vem. Vsekakor pa je prijetna in vredna omembe. Hvala, kibernetični popotniki, ker občasno zaidete v te kraje.

29 maj 2006

Izpiti se približujejo

Izpitna mrzlica prežema marsikaterega od študentov. Ko pomislimo na vse tiste teste, ki jih bomo morali popraviti, trese tudi nas. Marsikdo pomisli na elektronske teste, ki jih ni potrebno popravljati, ker računalnik to naredi sam. Pa še statistiko ti zračuna. Kako lepo!

V New York Times-u je zanimiv članek na temo elektronskih izpitov. Govori o sredstvih, ki si jih poslužujejo študenti, da sistem elektronskega preverjanja znanja prelisičijo. Priporočam ga v branje, saj je marsikateri pripomoček tudi pri nas na voljo (npr. telefoni s fotokamero in povezavo na splet). Pa ne mislite si, da jih naši študenti še ne uporabljajo!

23 maj 2006

E-knjiga

Še ena e-knjiga za vse, ki vas zanimajo statistične metode v jezikoslovju. Znano Butlerjeva knjigo "Statistics in Linguistics" najdete brezplačno na tej spletni strani. Veselo branje!

07 maj 2006

Razglednica


Za vse, ki pokukate na tole spletno stran vsaj tu in tam: opravičilo za tole mrtvilo. Je le navidezno, saj se nekateri od nas že od 22.4.2006 srečujemo v nekem drugem blogu, ki pa je zaenkrat namenjen le udeležencem računalniške delavnice.
Lahko pa vam prišepnem: pijemo kafe in čaj, jemo piškotke, ki nam jih veselo peče Manca, poslušamo dobro glasbo, klepetamo in eksperimentiramo.

P.S.
"Našo" razglednico je posnel Costari.

29 april 2006

Exploration Guide: Educational Uses of Blogs, Wikis, RSS Feeds, etc.

Ker se blogerski duh razcveta tudi v naših krajih, bi vas rada opozorila na prijazen raziskovalni vodič, ki nas popelje skozi uporabo blogov, wikijev, podcastov, RSS virov, agregatov itd. v izobraževanju. Dosegljiv je na http://www.tltgroup.org/ProFacDev/BLOGSetc.htm

Tu najdemo informacije o posameznih odrodjih, povezave na dobre izhodiščne poti za prve samostojne korake, praktične primere rabe, primerjave med različnimi ponudniki in gostitelji posameznih orodij, tudi nekaj testnih okolij, kjer se lahko malce poigramo, in zanimive primere nadgradnje.

Pregledno in uporabno.

25 april 2006

Learning communities

Kratko obvestilo samo v vednost zainteresiranim.

From 9 – 11 November, 2006 the International Conference ‘Learning Communities – Cyberspace as a New Space for Learning and Knowledge’ will take place at Klagenfurt University. Abstracts (max. 1500 characters) are to be handed in until May 15, 2006 with reference to the following subject areas:

• Collaborative learning in apprenticeship and further education
• E-learning-projects in schools, universities and companies
• Virtual learning and knowledge-platforms
• Learning in contemporary society
• Intercultural learning online
• Innovative e-learning-concepts
• Collaborative learning in specific fields, e. g. e-business, civil society, etc.
• Knowledge management
• Learning theories and online-learning
• The Internet as a space for learning and knowledge

Please register at: http://www.learning-communities.at .

21 april 2006

CLIL v Estoniji

V zadnji novici ELTECSa poročajo o trodnevni delavnici na temo bilingvalnega učenja (CLIL) v Estoniji. CLIL razumejo, podobno kot pri Onestop English, kot vpletanje leksike neke stroke (torej konkretne vsebine) v vsebino splošnega jezika. Če gledamo iz te perspektive, gre za uvajanje elementov jezika stroke v pouk tujega jezika. Kaj ne?

Morebiti imam zgrešene predstave, ampak kaj ne gre dejansko za to, da je jezik splošen zato, ker se osredotoča na toliko različnih vsebinskih področij? Zakaj torej potreba, da se poudarja element vsebine? Zaradi povečane pozornosti besedišču? Zaradi povečane pozornosti določenemu besedišču? Zaradi potreb založb, jezikovnih politikov in piscev materialov po novem zaslužku? Ali je moreiti leksikalni val zajel srednje šole in jo je potrebno predstavljati pod nekim novim imenom samo zato, da se ne bi zamerili tistim, ki so desetletja poudarjali samo slovnični oz. oblikoskladenjski način? Ali morda gre za jačanje tistih (političnih) struj, ki svoj obstoj opravičujejo s konstantnim iskanjem in prodajanjem starih naukov v novi preobleki (po zgledu poslovnega sveta)? Kje je tukaj konceptualni premik?

Pri vsem tem se mi zdi še posebej žaljivo to, da od učiteljev tujih jezikov pričakujejo, da slepo sledijo novim muham enodnevnicam tistih, ki živijo od prodaje cesarjevih oblačil.

Kolegi in kolegice, kdaj boste dvignili svoj glas in rekli kaj na to temo? Val prihaja tudi k nam. Ste pripravljeni nanj? Kdaj se bo začel dialog med nami, če ostajamo brez besed celo tu, v spletnem dnevniku, kjer lahko vsi svobodno predstavimo svoja videnja lastne stroke bodisi v obliki prispevka (glej navodila za pisanje prispevkov) ali komentarja prispevkov kolegov?

16 april 2006

Razvijanje bralne spretnosti

Najnovejša številka Reading in a Foreign Language med drugim prinaša tudi izredno zanimiv članek Pigade in Schmitta z naslovom "Vocabulary acquisition from extensive reading: A case study."

Članek poroča o eksperimentu, v katerem 27 letni Grk, ki se uči francoščine, z branjem daljših poenostavljenih besedil (readers) poskuša v enem mesecu izboljšati svoje znanje tujega jezika. Besedila so skupaj obsegala 30.000 besed, napisana pa so bila na zahtevnostni stopnji, za katero so predvidevali, da vsebuje le približno 5% neznanih besed.

Raziskava je spremljala 133 besed (70 samostalnikov in 63 glagolov), ki so se v besedilih ponavljali. Mladeničevo poznavanje besed so z istimi testi preverili pred pričetkom eksperimenta in po njem. Test je obsegal tri dele: poznavanje črkovanja besed, njihovih pomenov in slovničnih značilnosti. Rezultati so pokazali precejšen napredek v črkovanju samostalnikov, ravno tako tudi v poznavanju pomena besed (besede, ki so se manj kot trikrat pojavile v besedilih, si je mladenič slabše zapomnil) in njihovih slovničnih značilnosti.

Poznavanje besed se je v enem od treh aspektov izboljšalo za dve tretjini 133 besed. Do največjega premika naprej je prišlo v črkovanju besed, saj se je črkovanje izboljšalo tudi pri besedah, ki jih je maldenič srečal le 1-3 krat v vsem tem času. Poznavanje pomena besed se je občutno pričelo izboljševati šele pri besedah, ki so se v besedilu pojavili vsaj 4-5 krat. Raziskovalca sta tudi ugotovila, da do izboljšav ni prišlo pri nekaterih besedah, pa čeprav so se v besedilih pojavile več kot 10 krat ali celo več kot 20 krat. Zanimivo, mar ne?

Poznavanje členov pred samostalniki se je občutno zboljšalo, kar pa ne velja za poznavanje predlogov, na katere se v francoščini vežejo glagoli.

Zanimivosti je še veliko. Članek je vsekakor vreden natančnega branja pa tudi razmisleka, odpira namreč cel kup novih vprašanj.

Mimogrede, ve kdo za raziskave, ki so proučevale razvijanje poznavanja strokovnega besedišča s pomočjo prebiranja daljših strokovnih besedil?

15 april 2006

Kakšen bi moral biti dober učitelj tujega jezika stroke?

Ob prebiranju spletne strani TESOL Australia sem naletela na naslednji zapis:

What makes an accomplished TESOL teacher in Australia?

Dispositions towards TESOL

    1. TESOL teachers espouse the values of cultural inclusivity, multiculturalism, multilingualism, reconciliation and anti-racism.
    2. TESOL teachers appreciate the pivotal role of language and culture in learning, teaching and socialisation.
    3. TESOL teachers commit to reflective practice and program evaluation that is responsive to students' cultural and linguistic history and environment.

Understandings about TESOL

    1. TESOL teachers are familiar with and can critique existing provisions, policies, and curriculum and assessment frameworks.
    2. TESOL teachers understand the linguistic, cultural and contextual factors involved in the development of English as an additional language.
    3. TESOL teachers know a range of teaching and assessment practices and resources, and can evaluate them in terms of the context.

Skills in TESOL

  1. TESOL teachers respond to students' experiences and aspirations by developing appropriate educational provisions.
  2. TESOL teachers appropriately select and sequence language and culture content to provide for and critique meaning-making in diverse texts and contexts.
  3. TESOL teachers scaffold students' learning and English language development through appropriate classroom interaction, negotiation, teaching strategies, activities, materials and assessment.

Kaj menite, bi bil tudi pri nas potreben pogovor o standardih poučevanja tujega jezika stroke in standardih (dovolj) dobrega učitelja tujega jezika stroke?

12 april 2006

CLIL ne počiva

Čeprav se na trenutke zazdi, da se je CLIL pomaknil v ozadje, temu zagotovo ni tako. O tem pričata tudi programa dveh konferenc, ki se bosta na to temo odvijali letos.

Prva je CLIL Competence-building for Globalization: Quality in Teaching through a Foreign Language (Helsinki, Finska, 15-16.2006), druga pa Integrating Content and Language in Higher Education (ICLHE 2006), 28.6. do 1.7.2006 v Maastrichtu.

Oglejte si spletne strani, preberite si programe konferenc in presodite sami. Presenetljivo, organizatorji konference v Maastrichtu se izrecno zahvaljujejo velikemu številu prijavljenih abstraktov. Zdi se, da učitelji kar tekmujejo za novo tržno nišo. Morebiti pa jezika stroke še ne poznajo.

Pa še to. Lahko si ogledate tudi program konference IATEFL v GB, ki se ravno sedaj odvija. V oči mi je padel prispevek, ki obljublja, da bo udeležence naučil nekaj trikov o tem, kako preživeti v razredu s slušatelji poslovne angleščine brez veliko truda in osnovnega poznavanja poslovnega sveta. Še nekdo, ki se mu ne da in išče bližnjice?

27 marec 2006

Kako daleč v specifičnost želimo?

Ko predolgo poslušam kolege okrog sebe, ki nikakor nočejo razumeti razlike med učenjem splošnega tujega jezika in tujega jezika stroke, ko nikakor ne razumejo, da pri tujem jeziku stroke razvijamo neko vrsto strokovne pismenosti, za kar je potrebno veliko časa in truda s strani študentov, ko se znova in znova govori o nekih jezikovnih centrih, ki naj bi prevzeli poučevanje tujih jezikov in ga prilagodili množici študentov z različnih šol, začutim potrebo po tem, da poiščem podporo svojemu videnju pomena tujega jezika stroke.

Tako sem poiskala in ponovno prebrala članek Kena Hylanda "Specificity revisited: How far should we go now?" (English for Specific Purposes, 21/4 (2002) 385-395) Ga poznate? Izjemen je. Dovolite, da povzamem samo zadnja dva odstavka.

"Together, all this leads to the important conclusion that expertise in a subject means being able to use its discourses in the specific ways that one's readers are likely to find effective and persuasive. While we may often talk about reports, memos, oral presentations, and so on as overarching genres and universal skills, these take on meaning only when they are situated in real contexts of use. Put simply, students do not learn in a cultural vacuum: their disciplinary activities are a central part of their engagement with others in their disciplines and they communicate effectively only by using its particular conventions appropriately.

ESP therefore involves developing new kinds of literacy, equipping students with the communicative skills to participate in particular academic and professional contexts. Establishing exactly what are the specific language, skills, and genres of particular groups on which we need to base learning priorities may well be expensive, time consuming and skill-intensive. But it is this research which both makes our teaching effective and our practices professional, and we should not give these up easily. There is, then, only one possible response to the question posed in the title of this paper: effective language teaching in the universities involves taking specificity seriously: It means we must go as far as we can." (Hyland, 2002:393-394)