29 december 2006
Deset najpogostejših napak pri oblikovanju spletnih strani
Veselo branje!
19 december 2006
Talking across the world - vabilo na konferenco
The applied linguistic research that has started in this industry is fascinating and the potential is enormous. At present, a number of research bids have been submitted to look at issues of language assessment, curriculum development, corpus building and quality measurement in this industry.
We are keen to invite academics who have been working in this area or a related area to submit a paper for this conference.
Specifically, the conference will address the issues of:
- Modes of Adult Learning in the workplace This will cover papers related to adult learning principles; modes of delivery (e.g. classroom based training- class/small group/ individualized support; autonomous learning); stages of professional development (e.g. novice expert level capacity);coaching and mentoring.
- Assessing language for work impact This will cover papers related to language and communication assessment practices in the BPO industry e.g. examples of how homegrown assessment works in house and for what purposes; the role of commercially available business English testing instruments.
- Academic and workplace partnering This will cover papers related to how workplaces and the tertiary sector inter relate in the provision of employment related skills with specific reference to language and communication skills development at the secondary and tertiary levels.
- Curriculum innovation and evaluation in language education at the workplace This will cover papers related to how language research can inform the development of training materials; the syllabus design process from planning to implementation to evaluation; development of teacher education and trainer/coaching support programmes.
- Intercultural communication and its place in training This will cover papers related to how intercultural awareness impacts the success of outsourced BPO work; critiques of existing programmes in intercultural training and ideas for more effective training and awareness raising for culture.
- Discourse analysis and linguistic research This will cover papers related to linguistic analyses of different aspects of BPO interaction and transaction, both spoken and written e.g call centre exchange and email/chat support.
For further details, please visit our conference website: www.talkingacrosstheworld.com
Deadline for submission is 15th January 2007.
17 december 2006
Sladke sanje
:: Epicorious - Christmas desserts, če vas zanima, kako se narediti hiške iz sladkarij (gingerbread houses), tu je še video.
:: Waitrose - množica receptov, tudi takšni, ki jih boste s pridom uporabili za peko ali izdelavo daril.
14 december 2006
Vaclav Havel
Intervjuji so strukturirani in razdeljeni v krajša poglavja (povezavo najdete do njih čisto na dnu te strani). Seveda so zelo zanimivi, načenjajo pa tudi marsikatero zanimivo vprašanje, ki lahko služi kot iztočišče za debate o ameriškem videnju Češke in političnih dogajanj v tej deželi. Zanimivi so tudi kot opis občudovanega človeka: politika in umetnika (poslušajte Lueja Reeda). Vsekakor so vredni ogleda tudi če nimate v mislih priprav na naslednjo uro.
13 december 2006
Working Papers in TESOL & Applied Linguistics
Za svoje cilje si je revija zadala naslednje:
This web journal is dedicated to publishing research in the fields of TESOL and Applied Linguistics. Its mission is two-fold: 1) to promote efficient dissemination of research, and 2) to facilitate academic exchange between the TESOL/ Applied Linguistics students/ faculty and members of the profession world-wide. Within a conceptual framework that values an integration of theory and practice, the journal publishes full-length articles dealing, in a principled way, with language, language acquisition, language teaching, and language assessment. The journal particularly welcomes submissions in the following areas: second language acquisition, second language assessment, sociolinguistics, pragmatics, discourse analysis, second language instruction and second language teacher education. Reviews of books in these areas are also welcomed.Priporočam!
09 december 2006
Best blogs galore
Začelo se je namreč tekmovanje za najboljše bloge na področju izobraževanja. Kategorije so določene, nominiranci tudi. Obisk Edublogs Awards je zato priporočljiv, saj vas bodo povezave pripeljale do odličnih blogov. Res se lahko učimo od njih!
Aja, pa ne pozabite glasovati za najboljše! Časa je le še do 16.12.2006.
04 december 2006
TESOL Electronic Village Online (EVO) 2007
02 december 2006
Berimo!
Pri brskanju po teh revijah sem naletela na zadnjo številko Asian EFL Journal, ki je v celoti posvečena temi "task-based learning" (SOS - kako se to prevaja v slovenščino?).
Zanimive članke boste našli tudi v Iberici, Journal of Language and Learning, Language @ Internet, TESL - EJ pa še kje. Veselo branje!
25 november 2006
Thanksgiving
Upam, da ste že pojedli kosilo. Za vse zamudnike pa za pokušino izbor iz jedilnika, ki ga predlaga Foodnetwork za Thanksgiving (recepti so zraven). Mimogrede, bi znali poimenovati te jedi? Nekatere že, nekatere pa so res malo nerazločne na slikah. Torej pomoč - povežite imena jedi s slikami:
- Alton Brown's Good Eats Roast Turkey
- Michael Chiarello's Butternut Squash and Apple Soup
- Emeril Lagasse's Cornbread and Andouille Dressing
- Paula Deen's Pumpkin Pie
- Turkey Pan Gravy from Food Network Kitchens
- Tyler Florence's Fresh Cranberry Relish
Za vse, ki potrebujete podatke o prazniku, Wikipedia ima zares odličen članek na to temo. Najdete ga tu.
22 november 2006
Kaj najdemo te dni v blogih?
- Če vas zanimajo priložnosti, ki nam jih ponuja sodobna tehnologija pri poučevanju pisanja, obiščite blog Random thoughts avtorice Nancy McKeand in si oglejte njeno predstavitev "Writing in Cyberspace". Dobrih in koristnih idej kar mrgoli v njej.
- Potem je zopet potrebno pokukati v blog, ki jo piše Kathy Sierra. Vrsto izredno zanimivih prispevkov je napisala o vključevanju slik in diagramov v predstavitve, kako pisati uvode, kaj je uspeh v poklicu, kako bolje poučevati tehnične in naravoslovne vede (oz. kaj je narobe s poučevanjem znanosti v ZDA) in podobno.
- WikiHow ponuja zanimiv članek o tem, kako pisati dobre zapiske (našim študentom bi tudi koristilo, če bi ga prebrali). Kratek in sladek je prispevek o učnih navadah, hecen pa tisti o tem, kako narediti vtis na učitelje.
- Pa še nekaj za umetniške duše: obiščite Wetpaint Please Touch in izlijte na platno svoj jaz.
16 november 2006
Dan strpnosti
Ne, to ni politični blog, je pa blog društva, ki se zavzema za strpnost med ljudmi, čeprav tega nikjer nismo izrecno zapisali. Kako torej lahko napišem kaj takega? Sila preprosto. V društvu se zavzemamo za strokovni dialog in za ustvarjanje možnosti za strokovno rast članov. Strokovnega dialoga in strokovne rasti ne more biti, če ne izhajamo iz strpnosti.
Sicer pa si sploh kdo lahko predstavlja učenja tujih jezikov brez učenja dialoga? Brez učenja večkulturnosti? Sprejemanja drugačnosti? Miru?
Če vas zamika, da bi v razredu načeli to temo, tu je nekaj zanimivih povezav:
- UNESCO: Promoting tolerance
- UNESCO: Dialogue among civilisations
- Svet Evrope: European passport against intolerance
- Lessons in tolerance: Resources
- Planet Tolerance (gradiva in igrice za otroke)
- United Nations: International Day for Tolerance (fact sheet)
- Amnesty International - Slovenija
06 november 2006
Reading Matrix
Novica je pač ta, da se je tudi Reading Matrix odločil slediti sodobnim trendom in oblikovali so blog. Tudi oni uporabljao Blogger kot mi. Prvo sporočilo načenja temo učinkovitega učenja. Preberite ga in pustite svoje mnenje.
Sicer pa Reading Matrix napoveduje tudi 3. mednarodno spletno konferenco. Med razpisanimi temami je tudi jezik stroke. Poglejte in se prijavite.
04 november 2006
Wiki "Pomoč pri besedišču"
Vocabulary Aid je nekakšen križanec med glosarjem, slovarjem in še čem. Njegov namen je sčasoma ponuditi veliko število prevodov in razlag raznoraznih izrazov, ki mojim študentom delajo težave.
Vocabulary Aid je bil osnovan v letu 2005. K delu sem pritegnila nekaj zagretih prostovoljcev, ki so si izbrali poglavje iz znanega sociološkega angleškega učbenika, že prevedenega v slovenščino, in v njem poiskali problematične izraze. Nato so v prevodu poiskali še slovenske ekvivalente. Ustreznost in pravilnost izbranih izrazov sem preverila tudi sama.
Prav tako so študenti zbirali težje razumljive pojme iz angleškega gradiva, ki so ga obdelovali pri ostalih socioloških predmetih in zapisovali prevode, ki jim jih je na predavanjih podal profesor. Ta je izbrane izraze in prevode nato še dodatno pregledal, nazadnje pa sem jih preverila še jaz.
Zbrane in poenotene datoteke izrazov sem sklenila objaviti v wikiju, saj ta po svoji naravi neskončno olajša vse nadalnje vnose, popravke in dopolnjevanja. Tako sem poleti vse vnesla v wiki in nastavek za naš Vocabulary Aid je tu.
O projektu sem obveščala vse kolege sociologe, ki so v veliki meri pripravljeni sodelovati, pa tudi naša knjižnica je obljubila pomoč.
Letošnja ekipa prostovoljcev bo vnesla v wiki cca. 5000 socioloških izrazov in njihovih prevodov (te nam bo posredovala knjižnica). Poleg tega bodo zbrali in vnesli tudi izraze iz glosarjev, ki bodo nastali kot del letošnjih PBL poročil in ki bodo preverjeni s strani učiteljev stroke.
01 november 2006
Poučevanje pisanja
Vabilo
CALL FOR PAPERS
READING AND VOCABULARY
Special Topic Issue, Autumn 2008
Edited by Rob Waring
Reading in a Foreign Language announces a call for papers for the Autumn 2008 special topic issue on reading and vocabulary. This issue of RFL is devoted to publishing articles that are concerned with all aspects of reading and vocabulary. Specifically, we solicit papers coveringQuestions, proposals and submissions should be directed to the Editor.
- vocabulary development through reading
- the relationship between vocabulary and reading
- vocabulary and the teaching of reading.
- reading vocabularies
Contributors are advised to read our submission guidelines for information on RFL's submission policies. All submissions must be received by Professor Waring no later than January 31, 2008.
31 oktober 2006
SDUTSJ in wiki
PBL in wiki
Supporting Reflection and Problem-based Learning through the use of Laulima (Grierson, Wodehouse, Ion in Juster), Online Collaborative Problem-Based Learning of Computer-Mediated Communication Topics (Brenda I. López Ortiz) in Problem-based Learning in an Online Course: A case study so članki, ki povezujejo PBL pristop z uporabo računalniških tehnologij.
Našla sem tudi wikije, ki razlagajo metodo:
- Chris Judson's PBL learning goals
- Problem-based Learning With Technology
- EdutechWiki
- IFMSA
- BIE - PBL Research
Tu so tudi wikiji, ki kažejo delo skupin:
Pozdrav s Krasa
25 oktober 2006
Novi znanstveni reviji na področju jezika stroke!
Potrebe po publikacijah, ki bi objavljale prispevke s področja jezika stroke, čutijo tudi kolegi drugod po Evropi.
V sosednji Italiji je pred enim letom začela izhajati znanstvena revija ESP Across Cultures. Uredniški odbor je zgleden, prispevki pa so uvrščeni v naslednje baze abstraktov: International Bibliography of the Social Sciences, Linguistics & Language Behaviour Abstracts, MLA International Bibliography, in Translation Studies Abstracts. Stran je verjetno v prenovi, saj podatkov o tem, kje in kako naročiti revijo, ni. Zato pa si lahko brez težav preberete kazala in abstrakte prispevkov.
Zdi se, da naša Scripta Manent dobiva konkurenco, saj je njihov slogan Bridging theory and practice. Imate prav, je zapisano na spletni strani Scripta Manent. Že eno leto. Za nami pač ne stojijo velika imena in tudi finančnih sredstev ni. Prodajati svoj know-how tudi ne znamo. Boj za obstoj naše revije bo zato težji. Res pa je tudi to, da konkurenca prinaša kvaliteto, h kateri vsi stremimo. Zatorej pozdravimo prihod novih revij in podpirajmo še naprej našo Scripta Manent. Pa ne samo v mislih, tudi s kakovostnimi prispevki in recenzijami.
22 oktober 2006
Rožnato pentljo nosimo tudi mi
Mesec oktober je rožnati mesec. Označuje ga namreč rožnata pentlja, ki je znak boja proti raku na dojkah. Prav je, da ga nosi tudi naš blog. Cilj je seveda osveščanje ljudi o tej bolezni. Zato še nekaj povezav za tiste, ki ste pripravljeni o tem kaj prebrati.
Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk, ki je del širšega evropskega združenja z enakim imenom. Slednja na svoji spletni strani ponuja tudi povezave do drugih mednarodnih združenj s podobnimi cilji. Njihove spletne strani so izjemno bogate z najrazličnejšimi podatki. Ne pozabite, v znanju je moč. Širimo ga!
Za konec pa misel s spletne strani Europa Donna:
Če spremljaš prijatelja, noben ovinek ni predolg.
Lev Tolstoj
17 oktober 2006
Web Quest - nove možnosti
WebQuest Direct je avstralska spletna stran, ki vam ponuja osnovne podatke o tem orodju, povezave, navodila in podobno. Imam občutek, da je spletna stran še nova, saj je malo webquestov na voljo. Priporočam vam pa obisk tega (je o Avstraliji in zaščiti narave).
Nekaterim bo všeč tudi WebQuests: A Strategy for Scaffolding Higher Level Learning, saj jedrnato razloži, kako lahko webquest pomaga pri razvijanju miselnih procesov (se spomnite Bloomove taksonomije?). Seveda, je na strani, ki nam jo je Vida priporočala.
Bernie Dodge, ki naj bi bil oče webquestov, ponuja nasvete za tiste, ki se želite lotiti kreiranja webquestov.
Za vse, ki ste željni branja na to temo, trije članki Toma Marcha "Why WebQuests?, an introduction", "What WebQuests Are (Really)" ter "The Learning Power of WebQuests". Mimogrede, BestWebquests ponuja tudi ocenjevalno lestvico in povezave do webquestov.
Sporočite nam, ali so spletne strani bile v pomoč.
11 oktober 2006
TESOL Španija
9 - 11 March 2007
Donostia - San Sebastian, Spain
"Content and Language Learning - Two Birds, One Stone"
Convention co-ordinator: Joe O'Dowd
email: convention2007@tesol-spain.org
http://www.tesol-spain.org/convention2007/
Presentation Proposal deadline OCTOBER 31st, 2006
07 oktober 2006
Slovarji na vaši spletni strani
Na spletni strani Merriam-Webster Searchbox se morate prvo registrirati, razkriti naslov speltne strani, kjer bo okno slovarja postavljno. Potem je preprosto.
Na spletni strani Cambridge Dictionaries Online Link to us pa najdete HTML besedilo, ki ga preprosto prekopirate in vključite v svojo spletno stran. Izgled lahko preverite spodaj. Mimogrede, okence deluje! :-)
04 oktober 2006
Konferenca
Več na spletni strani http://www.est2007.si/indico/internalPage.py?pageId=1&confId=2
26 september 2006
Evropski dan jezikov
O njem boste še največ zvedeli na spletnem Jezikovnem portalu Evropa (tu pa je vhodni portal za vse jezike). Če vas zanima jezikovna politika EU, jezikovno izobraževanje, možnosti za financiranje jezikovnih projektov, pretekli projekti, novičke (tudi CLIL ;-) ), pojdite na spletno stran Evropske komisije za jezikovno izobraževanje in zvedeli boste vse, kar vas zanima.
Tudi Wikipedia ponuja podatke o dem dnevu. Najdete jo tu, vendar je na voljo samo v angleščini. Skrajni čas bi bil, da stran prevedemo. Kaj pravite? Se kdo javi?
Da ne boste rekli, da spet samo pobiram drobtinice tu in tam, tu je še anketa, ki je pripravljena izključno za bralce Spletnega dnevnika SDUTSJ. Povej, koliko jezikov govoriš?
19 september 2006
Vabilo
ki bo na Filozofski fakulteti prihodnji torek, 26.9.2006, ob 13. uri na oddelku za anglistiko. Sandi je s pomočjo triangulacijske metode analiziral potrebe na področju angleščine v turizmu in prišel do zanimivih spoznanj tako o jeziku turistične stroke kot tudi o novi metodi analize potreb, ki pomembno prispevajo k razvoju tako teorije kot tudi prakse na področju poučevanja jezika stroke.
Skratka, zagovora ne smete zamuditi!
18 september 2006
Nova brezplačna zbirka korpusov
Spletna stran omogoča iskanje po korpusu s posebej napisanim iskalnikom, lahko pa korpus tudi snamemo kot tekstovni dokument (pri nekaterih lahko celo izbiramo velikost korpusa - največji je seveda korpus nemškega jezika) in ga uporabimo s svojim konkordančnikom (npr. z AntConcom, ki je brezplačen).
Spletni korpusni iskalnik je koristen, ker nam naniza nekaj primerov (lahko prosimo še za več), ponudi pa tudi informacijo o pogostosti, podatke o besedah, ki se najpogosteje nahajajo v bližini izbrane besede (nasploh, na levi, na desni) in celo diagrame, ki semantične (?) vezi ponazarjajo. Ker pa spletna stran ne ponuja urejanja konkordančniških nizov, je za pisanje gradiv precej bolj priročno, če si korpus snamemo (korpusi so obsežni, zato postopek lahko traja tudi celo uro) in ga raziskujemo z lastnim konkordančnikom.
In kje je to čudo? Najdete ga tu: http://corpora.uni-leipzig.de/, korpuse pa lahko snamete tu (izberite Plain Text Files): http://corpora.uni-leipzig.de/download.html
Na koncu velja vse bodoče uporabnike korpusa opozoriti na previdnost pri interpretaciji zadetkov. Ker natančne zgradbe korpusa ne poznamo, primere je priporočljivo uporabljati le kot ilustracije rabe neke besede ali besedne zveze, vendar ne smemo pozabiti, da bi verjetno rezultat bil čisto drugačen v nekem specifičnem žanru ali na nekem specifičnem strokovnem področju. Torej previdno z vsemi posploševanji!
Pa javite, kako so vam korpusi v pomoč.
17 september 2006
Vabilo k pisanju recenzij knjig in učbenikov
V uredništvu revije Scripta Manent http://www.sdutsj.edus.si/ScriptaManent/index.html smo se odločili, da bomo objavljali tudi recenzije knjig in učbenikov s področja poučevanja tujih strokovnih jezikov.
Imate zanimivo delo, ki bi ga v naši reviji radi predstavili širši javnosti? Bi radi napisali recenzijo?
Vabimo vse, ki vas tovrstno sodelovanje zanima, da se nam oglasite na naslov scripta.manent.reviews@gmail.com. Rok za oddajo recenzij je 31.10.2006.
Veselimo se vašega sodelovanja in vas vabimo k branju naše revije.
Mojca Jarc
Urednica za recenzije knjig in učbenikov
15 september 2006
SOS: Testiranje predznanja
08 september 2006
Eno leto
Drage kolegice, spoštovani kolegi, strani Spletnega dnevnika polnimo že eno leto. Napisali smo 98 prispevkov, stran pa je obiskalo skoraj 1500 ljudi. Malo nas je takšnih članov društva, ki na to stran redno zahajamo, še manj tistih, ki redno pišemo ali komentiramo.
Večina obiskovalcev, žal, ni članov društva, ampak so to posamezniki, ki sem slučajno zajadrajo. Za njihov obisk lahko zahvalimo le imenu bloga, saj je spletni dnevnik sorazmerno pogosta besedna zveza, s katero ljudje iščejo po Googlu.
Leto je torej naokrog, tako vas sprašujem: Kako naprej? A sploh?
02 september 2006
Začetek šolskega leta oz. kaj je tisto, kar se zares moramo naučiti?
Stephen Downes velikodušno deli svoje razmišljanje z nami. Ne boste verjeli, njegov odgovor obsega le 10 točk. Ne bom povzemala, to morate prebrati!
Samo še to: Stephen je človek na mestu in njegove besede vedno nosijo neko posebno težo. Berite ga.
P.S.
Hvala Fredu za povezavo.
Language Learning & Technology
Prvi je vsekakor "Emerging Technologies" (R. Godwin-Jones), ki ga priporočam vsem, ki jih zanima, kako sodobne tehnologije vplivajo na poučevanje tujih jezikov in kakšne nove možnosti odpirajo.
Naslov drugega ("E-learning and the development of intercultural competence") že takoj napove vsebino, vendar podrobnosti ne boste uganili. Samo prišepnila bom: gre za zelo zanimiv eksperiment!
Nekateri se še mogoče spomnite člankov o označevanju besed v tekstu z glosi oz. opombami (prevod, sinonimi ipd.), ki sem vam ju priporočala jeseni. LL&T objavlja članek na podobno temo z naslovom "L1 and L2 glosses: their effects on incidental vocabulary learning". Makoto Yoshii je prišel do nekaj izredno zanimivih ugotovitev, ki jih moramo poznati vsi, ki pišemo učna gradiva za svoje študente.
31 avgust 2006
29 avgust 2006
28 avgust 2006
Predstavitve
Ali je konec predstavitve tako pomemben tudi za vas? Do neke mere se verjetno lahko strinjamo s Kathy Sierra, da je konec lahko zelo pomemben s stališča poslušalca oz. uporabnika. Pa vendar: ali res tako zelo? Njeno razmišljanje si lahko preberete v blogu Creating Passionate Users.
Navajanje literature v znanstvenih besedilih
In kakšne so njene ugotovitve? Kot prvo, vedi se razlikujeta po nagnjenosti k določenemu načinu poročanja. Na 100.000 besed živi osebek nastopa v 56 primerih v politološki vedi in le v 44 primerih na področju vede o materialih (stavki kot Copeland has argued that...) . Slednja je pa zato bolj nagnjena k uporavi neživih osebkov (25 v primerjavi z 21; primer: other surface analysis techniques confirm that...) in uporabi pasivne oblike z "it" (16 v primerjavi s 4
na področju politologije; primer: It has been reported that...).
Do nadalnjih razlik prihaja tudi pri tipih citiranja (integralno citiranje, neintegralno citiranje in splošno navajanje, t.j. približno integral citation, non-integral citation and general reference), uporabi časov (politologija se nagiba k rabi sedanjega časa, materiali pa k rabi preteklega) in vrsti glagolov.
Kako pa je kaj z navajanjem na drugih področjih? Imate kakšne podatke? Ste mogoče pripravili gradiva na to temo, ki ste jih voljni deliti z drugimi? Oglasite se.
27 avgust 2006
The Reading Matrix - nova številka
Tudi drugod so bili pridni čez poletje. Izšla je nova številka revije The Reading Matrix. Tokratna številka prinaša vrsto zanimivih člankov, med katerimi bi rada izpostavila le nekatere.
- "THE USE OF AUTHENTIC MATERIALS IN THE TEACHING OF READING" (Sacha Anthony Berardo) se bo zdel večini nas zanimiv že zaradi tega, ker zagovarja potrebo po uporabi avtentičnih tekstov pri pouku tujega jezika. Članek sicer ne prinaša nobenih novih dognanj, zato pa sistematično povzame že povedano.
- Članek "FEMALES’ SUPERIORITY ON PHONOLOGICAL AND LEXICAL PROCESSING" (Haitham Taha) preseneča že s svojim naslovom (vsaj mene je, saj o tem nisem nikoli razmišljala), poroča pa o dognanjih raziskave, ki so jo izpeljali med 288 arabsko govorečimi učenci osnovnih šol. Zelo zanimivo in kar vabi k nadaljnjim raziskavam tudi drugod.
- "STUDENT WRITING, PERSONALITY TYPE OF THE STUDENT AND THE RATER: ANY INTERRELATIONSHIP?" (Fahimeh Marefat) je zanimiv članek tudi zato, ker s pomočjo Jungove tipologije osebnosti pomaga učiteljem, ki popravljamo in ocenjujemo pisne izdelke, razumeti odločitve naših študentov/dijakov pri pisanju izdelka.
- V članku "THE EFFECT OF MONOLINGUAL AND BILINGUAL DICTIONARIES ON VOCABULARY RECALL AND RETENTION OF EFL LEARNERS" (Majid Hayati) bomo zvedeli, da med vplivom enojezičnih in dvojezičnih slovarjev na priklic in retencijo pomena besed ni bistvenih razlik. Zvedeli bomo tudi to, da so dvojezični slovarji v precej večjo pomoč pri branju v časovno omejenem okolju, enojezični pa v časovno neomejenem. Odpira se še vrsto vprašanj, avtor(ica) pa ponuja tudi nekaj zanimivih predlogov učiteljem, ki želijo pomagati svojim študentom pri učinkoviti uporabi slovarjev.
16 avgust 2006
Scripta Manent
Nova številka strokovne revije Scripta Manent je končno na spletu!
Tokrat revija predstavlja tri članke na temo specializiranega besedišča in poučevanja jezika stroke (dva od njih sta napisali članici našega društva :-) ). Prispevki so vredni branja - zato brž naprej do spletne strani revije.
P.S. Naslednja številka bo namenjena interkulturnosti oz. multikulturnosti in poučevanju jezika stroke. Zavihajte rokave in napišite prispevek.
Pozdrav
P.S.
Če bi radi svojim fotografijam dodali polaroidni ali kakšen drugi okvir, ali če bi radi naredili poster, slideshow ali koledar, priporočam obisk Flagrantdisregard.com
15 avgust 2006
Organizirajmo svojo knjižnico
Tisti ta boljši in bolj zmogljivi stanejo kar precej. Če niste preveč zahtevni in ste za brezplačno verzijo, vam priporočam BiblioExpress.
No, in kaj lahko počnemo z njim? Prvo seveda shranimo vse svoje podatke o literaturi, ki jo premoremo. Lahko jo tudi organiziramo v podmape oz. skupine. Lahko po podatkih iščemo in najdeno shranimo. Lahko podatke izvozimo tako, da ustrezajo APA, MLA ali ACS ali zelo preprosto podatke o nekem članku npr. pošljemo v dokument, ki ga pišemo (deluje v Wordu in WordPerfectu). Še več, bibliografskemu zapisu lahko dodamo tudi dokument (recimo abstrakt) v .rtf obliki, ki kvaliteto iskanja po zapisih zboljša. Poskusite.
05 avgust 2006
Zanimivo odkritje
Pa ni kriva hortenzija. Prvo sem zaznala akvarel (bilo je morje), potem sem pa raziskovala naprej. Oglejte si njen blog tudi vi.
Seveda, skica je njena.
04 avgust 2006
AntConc: nova verzija
30 julij 2006
Trikotniki
24 julij 2006
Tudi poleti ... CLIL
1. Novička o gradivu, ki je namenjeno poučevanju po sistemu CLIL (t.j. bilingvalnega učenja), ki ga je napisal Steve Darn z Univerze v Izmirju (Turčija), ki je vnet zagovornik CLIL-a, saj je na spletni strani Learning English (British Council) že napisal prispevek o teoriji CLIL-a in ogrodju, ki ga priporoča za pisanje gradiv po tem principu. Kot v uvodu h gradivu pravi,
the underlying principles being that language is used to learn as well as to communicate and that it is the subject matter which determines the language that students need to learn. However, this lesson also attempts to follow the 4Cs curriculum in that it includes Content, Communication, Cognition and Culture, and includes elements of all four language skills.WOW! To je pa novo!! Ha, pa se tu ne konča. Gradivo, ki ga je spisal in ki naj bi vse to zajemalo in bilo svetel primer za CLIL najdete tule (je v PDF obliki). Govori o geografiji Vankuvra. Je mar to tisto, kar naj bi geograf učil dijakom 3. ali 4. letnika srednje šole (gre namreč za dijake na nivoju jezikovnem znanju intermediate oz. višje)? Kaj ni to gradivo malce poenostavljeno z vidika geografa? Pa le zakaj bi se učili geografijo Vankuvra? Sama zasledim precej neskladja med cilji in njihovim doseganjem. Res me zanima vaše mnenje. Se motim?
2. Isto sporočilo ELTECS-a sporoča tudi novičko o Science Across the World, ki nas pravzaprav pripelje do spletne strani Factworld. Ta pod rubriko Materials zelo radodarno širnemu svetu razloži stališče EU do bilngvalnega učenja. V uvodu razloži:
Ker bralcu to verjetno ni dovolj jasna razlaga, ali ker morebiti učitelji potrebujemo več prepričevanja, pozneje ponovi razloge za bilingvalno učenje:Content and Language Integrated Learning (CLIL), in which pupils learn a subject through the medium of a foreign language, has a major contribution to make to the Union’s language learning goals. It can provide effective opportunities for pupils to use their new language skills now, rather than learn them now for use later. It opens doors on languages for a broader range of learners, nurturing self-confidence in young learners and those who have not responded well to formal language instruction in general education. It provides exposure to the language without requiring extra time in the curriculum, which can be of particular interest in vocational settings. The introduction of CLIL approaches into an institution can be facilitated by the presence of trained teachers who are native speakers of the vehicular language.
Bilingual teaching approaches, particularly aimed at Content and Language Integrated Learning (CLIL), are demonstrating many advantages, especially in increasing language diversity, improving motivation for language learning, and introducing a more international perspective. These approaches have emerged from the great diversity of methodologies across Europe. Traditionally, second languages were taught through grammar study and translation. In recent decades, this has often been replaced by communicative language teaching, which stresses oral skills, and competence in transactions and interactions, though some teachers still use grammar study to complement the development of oral work.
A key weakness of the communicative approach has been its relation to content. In it, the topic for language study often involves the learner as host or tourist, which in some cases can be very successful. In the early stages of language learning, in particular, this content may enhance learners’ motivation. However, there is evidence that in sustained teaching, such content can pall and result in demotivated learners, leading to disappointing linguistic progression. There is also evidence that by continuing to work and think through this limited content, learners can lose opportunities to develop thinking and learning skills that generate more advanced language competence.
Content and Language Integrated Learning addresses both these issues, and others, by providing a more content-rich environment for language learning and teaching. CLIL builds from the communicative approach and has a developed programmatic research base. It is necessary, therefore, that more teachers are trained to use it. There are various models of CLIL, which can be adapted for various age phases of education, and for contexts, which include regional languages, bilingual states, national languages and full international languages. At the same time as addressing language learning needs, CLIL has a major focus on the content based disciplines, such as history, geography, with which it is used. These issues lie outside the remit of this report, but in some senses, CLIL has the potential to enable teaching in all disciplines to contribute to language learning. It also has the potential to extend language diversity, especially in situations where specialist language teaching is unavailable.
Kaj vas ne pogreje to poenostavljanje? To povzdigovanje nekega pristopa tako, da se potiska nekaj drugega v blato in se ga razglasi za neuspešnega?
Hecno, pred nekaj meseci, ko sem izpolnjevala nek vprašalnik organizacije, ki naj bi združevala učitlje tujih jezikov v visokem šolstvu (se ga spomnite?), pa je tole združenje zelo jasno zapisalo, da je strokovno mnenje učiteljev tujih jezikov o CLIL-u negativno in svarijo pred njegovo širšo uporabo. Seveda tile strokovnjaki so CLIL videli precej bolj kompleksno in večplastno kot ga predstavljata Steve Darn ali Factworld.
In kaj predlagajo kot rešitev?
Provision to train teachers in CLIL approaches should be increased.Ja, kar politiki se bodo odločali o tem. Kot slišim, marsikje pa že pripravljajo programe za učitelje, v končni fazi je izobraževanje le biznis, ki deluje na podlagi zakonitosti trga, mar ne? Ben, vsaj za nekatere.
Res verjamem, da bi bil že čas, da se nehamo slepiti s takimi in podobnimi floskulami tistih, za katerimi stojijo politiki ali pa kapital (založbe in izobraževalne ustanove), ki iščejo nove priložnosti za oplajanje denarja. Čas je, da nehamo gledati takšno početje brez besed in rečemo bobu bob. Se vam ne zdi?
23 julij 2006
Armchair travel
On the Trig vas popelje v svet trigonometrično raziskovanje Anglije in Valezije.
Lost Gardens vas popelje skozi zgodovino vrtov.
The Old East End ponuja doživetje vzhodnega dela Londona v 19. stoletju (Dickens ne manjka).
Literary Landscapes razkriva pokrajino, ki nastopa v delih angleških literatov (Chaucer, Defoe, Wordsworth, Scott, Austen in Hardy).
Spletne strani so interaktivne in njihov obisk je primeren tudi kot dopolnila dejavnost za naše dijake/študente, saj z ene strani vključujejo strokovno izrazje geografije, botanike, zgodovine, sociologije, literature, z druge strani pa so vsebinsko in vizualno zelo bogate.
Če vas zanima še kakšno popotovanje po spletu, nekaj dodatnih povezav najdete tu, tu in tu. Pa veselo popotovanje!
11 julij 2006
Gradiva za razvijanje slušnega razumevanja
Tako poleg posameznikov, ki svoje podkaste kar objavljajo v svojih blogih, lahko najdemo tudi učitelje angleškega jezika (če sem o tem slučajno že pisala, oprostite).
- English conversations (vodita in urejata ga Mark White and Aaron Campbell, ki poučujeta angleščino v Kyotu)
- Breaking News English (novice z različnih področij, ki poleg mp3 zapisa vsebujejo tudi izroček za dijake/študente in navodila; tudi poslovna angleščina, teme pa pokrivajo poleg dnevnih novic tudi tehnologijo, okolje, zdravje in podobno)
- ESLPod (podcasti pokrivajo različne teme, vsakemu je priložen tudi vodič z zapisom besedila in z vajami v obsegu 8-10 strani, vendar za mesečno plačilo 10 dolarjev; podcast je brezplačen in se nanj lahko naročite - ameriški naglas)
- The Bob and Rob Show (zelo raznovrstne teme, tudi slovnica, pogovori)
- Englishcaster (podkasti iz različnih virov so razvrščni glede na starost dijakov/študentov, nivoja znanja, vsebine,...; sledi jim povezava do spletne strani, kjer je podkast na voljo - glej Visit website v oknu na desni strani)
- Randall's ESL Cyber Listening Lab (zapisi so razvrščeni na tri zahtevnostne ravni, pre-listening activities, vaje iz slišnega razumevanja; tematski zvočni zapisi)
- Ello (zvočni zapis in slušno razumevanje v obliki kviza)
- The Daily English Show (pestra izbira - čez 90 podkastov)
Če vas zanima, kako tile podkasti zgledajo oz. zvenijo, kliknite na gumb spodaj in prisluhnite podkastu. Uganite, o čem govori zapis!
powered by ODEO
P.S.
Jutri grem na dopust in me nekaj časa ne bo. Upam, da bo kdo drug prevzel nit in nadaljeval s pisanjem. LP
10 julij 2006
Novi logotip društva
Znak je semantično sestavljen iz treh abstraktnih podob:
jezik = drevo
komunikacija = dve barvni liniji
slovensko društvo = lipov list
Celota je podkrepljena z abstraktno podobo grla in jezika.
Zelena barva lista postaja polje komunikacije, je stičišče rumene in
modre barvne linije (ti sta komplementarni, skupaj pa s fi zičnim
mešanjem dajeta zeleno barvo). Tako simbolično znotraj društva
nastaja polje konstruktivne komunikacije.
Postavitev teksta levo in desno od znaka podkrepi nastali sistem
tako, da se slovensko ime drušva povezuje z modro linijo, angleško
ime pa z rumeno linijo komunikacije.
07 julij 2006
New Business Matters
06 julij 2006
Both Sides, Now
Nisem prepričana, da bi pesmi naši študenti prisluhnili. Verjetno so še premladi za to. Mogoče bo pa vam všeč.
Both Sides, Now
by Joni Mitchell
Rows and flows of angel hair
And ice cream castles in the air
And feather canyons everywhere
I've looked at that way
But now they only block the sun
They rain and snow on everyone
So many things I would have done
But clouds got in my way
I've looked at clouds from both sides now
From up and down, and still somehow
It's cloud illusions I recall
I really don't know clouds at all
Moons and Junes and Ferris wheels
The dizzy dancing way you feel
As ev'ry fairy tale comes real
I've looked at love that way
But now it's just another show
You leave 'em laughing when you go
And if you care, don't let them know
Don't give yourself away
I've looked at love from both sides now
From give and take, and still somehow
It's love's illusions I recall
I really don't know love at all
Tears and fears and feeling proud
To say "I love you" right out loud
Dreams and schemes and circus crowds
I've looked at life that way
But now old friends are acting strange
They shake their heads, they say I've changed
Well something's lost, but something's gained
In living every day
I've looked at life from both sides now
From win and lose and still somehow
It's life's illusions I recall
I really don't know life at all
I've looked at life from both sides now
From up and down, and still somehow
It's life's illusions I recall
I really don't know life at all
04 julij 2006
Medicina in sodobni trendi
Le zakaj je tako posebna? Kaj se lahko naučimo od nje?
V Cobissu sem prvo preverila faktor vpliva. Ta se giblje malo čez 7 (najbolj vplivna mednarodna znanstvena revija na področju turizma ima npr. okoli 0,5, kar velja tudi za revijo English for Specific Purposes). Poleg običajnih rubrik, ki jih ima vsaka znanstvena revija, se ta ponaša tudi z interaktivnimi vsebinami. Gre za bloge posameznih urednikov, za pogovore in intervjuje, za možnost takojšnjega komentiranja objavljenih prispevkov, RSS in podobno. (Mimogrede, znanstveni članki so na voljo brezplačno.) Spletna stran kot takšna ponuja veliko materiala ne samo za zdravnike in medicinske sestre, marveč tudi za učitelje jezika medicinske stroke. Članki, intervjuji in pogovori so prekrasen vir strokovnega izrazja, teme, ki odpirajo strokovne dileme in se o nih lahko glasuje, so dobro izhodišče za razprave, hkrati pa so tudi primerne za naslove esejev, ki jih študenti lahko pišejo. Dejansko je možnosti še več.
Kolegice in kolega, ki pokrivajo jezik te stroke, bodo zagotovo z veseljem uporabili to stran pri svojem delu. Ostali pa si jo morebiti lahko ogledate, da veste, kaj bodo prinesla prihodnja leta tudi drugim strokam in kakšne vire nam, ki jezike teh strok poučujemo. Če se bo komu pri tem porodila ideja, ki bi ji Scripta Manent lahko v prihodnje sledila na svojih straneh, boste itak vedeli, komu morate pisati.
02 julij 2006
Revije in blogi
Pa sem pomilila, a ni tale blog toliko bolj primeren za kratka obvestila, diskusije, za poročanje o prebranem, o konferencah (prihodnjih in preteklih)? Verjetno bodo znanstvene revije prej ali slej odprle svoje bloge, prostor za bolj neposredno komuniciranje. Mi ga pa že imamo.
Počasi zaključujemo študijsko/šolsko leto. Marsikdo bo šel na kakšno konferenco, seminar, delavnico. Marsikdo bo kaj zanimivega prebral. Dajte deliti to z nami. Blog je namreč kot zanalašč za to. Nekaj vrstic zadostuje.
29 junij 2006
Smeh je zdrav
Priporočila bi tudi ogled še enega videa: Rowana Atkinsa v oddaji Daily Show. Humor je namreč zelo britanski. Lahko ga primerjate z ameriškim v isti oddaji: tu ali tu.
Končno, YouTube je tudi mesto, kjer si s svojimi učenci ali dijaki ogledate The Daily English Show in skupaj vadite dialoge.
Pisma računovodij in korpus neke stroke
Flowerdew in Wan prvo analizirata žanrske kategorije 9 pisem in 16 faksov, ki so jih v zvezi z obračnavanjem davkov pošiljali računovodje. Ugotovila sta, da se kategorije v teh dveh tipih korespondence razlikujejo ter da do razlik prihaja tudi v sosledju kategorij.
Na ravni mikroanalize sta se osredotočila na vljudnostne prvine pisem in faksov in ugotovila, da igra modalnost pomembnejšo vlogo le v dveh delih: tam, kjer pisec prosi za podatke, in v zaključku, kjer izkaže svojo pripravljenost pomagati. Zanimivi so tudi izsledki intervjujev in etnografski zapis poteka dela v pisarni, vendar o tem več v članku.
Sicer pa je cela številka zelo zanimiva, saj načenja tudi vprašanja strukturiranosti e-sporočil, besediloslovnih in jezikovnih prvin pisem uredniku, modalnosti v ekonomskih predvidevanjih (projekcijah), semantičnih zvez v poslovni angleščini ter na koncu še zanimiv primer projekta, ki opisuje postopek oblikovanja besedne liste nekega jezika stroke, ki mu avtorica reče "engineering English". Članek bo še posebej zanimiv za vse udeležence aprilske računalniške delavnice, saj avtorica uporablja postopek, ki smo ga spoznali na delavnici. Hkrati pa ob prebiranju članka ne moremo mimo vprašanj kot
- kako določimo meje jezika neke stroke? (se spomnite, koliko vprašanj se pri tem odpira?)
- ali lematizacija res prispeva k pravemu fokusu? (z lematizacijo združimo vse oblike neke besede, npr. use, uses, using, used, useful, usefully, usable, user, usage, misuse, abuse itd.)
- ali je splošno na nekem področju zares dovolj specifično?
- ali so učbeniki, ki ga študenti prebirajo pravi material za korpus?
- ali jezik stroke deluje v funkciji študija (prebiranja učbenikov) ali morebiti še česa drugega?
- ali je uporaba konkordančnega izpisa res najbolj učinkoviti način poučevanja uporabe strokovnih izrazov?
P.S.
Še to: prva letošnja številka revije je na ogled brezplačno.
28 junij 2006
Da ali ne?
Medtem ko slovenska blogosfera na veliko razpravlja, kako ne premoremo kakšnih strokovnih blogov (z izjemo enega političniga in enega finančnega), ste ve angažirane, resne in fajn. In tega nihče ne ve.Njen komentar je dejansko načel vprašanje, ki se tiče vseh nas. Gre za odpiranje duri še drugim učiteljem, strokovnjakom in drugim, ki bi jih teme, o katerih pišemo znale zanimati. Malce svežega, morebiti novega vetra, elana.
Če želite slišati druga mnenja, doseči zunanje bralce in dobiti več komentarjev, predlagam (nenazadnje promoviram tudi svojo mati), da se polinkate z SI.BLOGS.
Z druge strani pa seveda morebitna širitev prinaša tudi spremembe. Kakšne, je težko reči.
Vsekakor je to stvar odločitve članov društva. Pa nikar ne glejte tokrat dogajanje brez besed! Prosim, pustite sporočilo in delite z nami svoje mnenje. V tem trenutku to namreč šteje. Hvala.
Konferenca in seminar v sosednji Italiji
Mojca Šauperl pa je zvedela za petdnevni seminar o testiranju, ki ga organizira ALTE sredi septembra v Perugii. Izvajala ga bosta Cyril Weir in Barry O'Sullivan, ki sta na tem področju tudi znana in uveljavljena.
19 junij 2006
Že druga konferenca o plagiatorstvu
Vsem, ki želite o plagiatorstvu in njegovem preprečevanju kaj več zvedeti, priporočam ogled
Brez besed pa sem ostala, ko sem sledila povezavi do podatkovne baze Academic DB. Strinjati se moraš, da boš besedilo uporabil le v osebne namene in ne boš kršil zakona. Se pa sprašujem, ali se člani tega res držijo. In koliko stran zares prispeva k večji dostopnosti in raznolikosti kvalitetnih akademskih gradiv.
15 junij 2006
Izpiti in težave
Zgodilo se je namreč, da pisnega izpita enega študenta ni bilo med ostalimi. Izginil je kot kafra. Študent zatrjuje, da je test oddal, a ga ni nikjer.
Ste že imeli podoben primer? Kako bi ga obravnavali? Kaj bi naredili?
05 junij 2006
1001
Google vam izpiše 117.000.000 zadetkov, če vtipkate 1001 v iskalo. Marsikatera spletna stran od njih ponuja tisoč in en nasvet. Nobena pa vam ne razkrije razloga, zakaj o tej številki pišem.
1001 se pravzaprav nanaša na število obiskovalcev tega bloga. Je številka magična? Ne vem. Vsekakor pa je prijetna in vredna omembe. Hvala, kibernetični popotniki, ker občasno zaidete v te kraje.
29 maj 2006
Izpiti se približujejo
V New York Times-u je zanimiv članek na temo elektronskih izpitov. Govori o sredstvih, ki si jih poslužujejo študenti, da sistem elektronskega preverjanja znanja prelisičijo. Priporočam ga v branje, saj je marsikateri pripomoček tudi pri nas na voljo (npr. telefoni s fotokamero in povezavo na splet). Pa ne mislite si, da jih naši študenti še ne uporabljajo!
23 maj 2006
E-knjiga
07 maj 2006
Razglednica
Za vse, ki pokukate na tole spletno stran vsaj tu in tam: opravičilo za tole mrtvilo. Je le navidezno, saj se nekateri od nas že od 22.4.2006 srečujemo v nekem drugem blogu, ki pa je zaenkrat namenjen le udeležencem računalniške delavnice.
Lahko pa vam prišepnem: pijemo kafe in čaj, jemo piškotke, ki nam jih veselo peče Manca, poslušamo dobro glasbo, klepetamo in eksperimentiramo.
P.S.
"Našo" razglednico je posnel Costari.
29 april 2006
Exploration Guide: Educational Uses of Blogs, Wikis, RSS Feeds, etc.
Ker se blogerski duh razcveta tudi v naših krajih, bi vas rada opozorila na prijazen raziskovalni vodič, ki nas popelje skozi uporabo blogov, wikijev, podcastov, RSS virov, agregatov itd. v izobraževanju. Dosegljiv je na http://www.tltgroup.org/ProFacDev/BLOGSetc.htm
Tu najdemo informacije o posameznih odrodjih, povezave na dobre izhodiščne poti za prve samostojne korake, praktične primere rabe, primerjave med različnimi ponudniki in gostitelji posameznih orodij, tudi nekaj testnih okolij, kjer se lahko malce poigramo, in zanimive primere nadgradnje.
Pregledno in uporabno.
25 april 2006
Learning communities
From 9 – 11 November, 2006 the International Conference ‘Learning Communities – Cyberspace as a New Space for Learning and Knowledge’ will take place at Klagenfurt University. Abstracts (max. 1500 characters) are to be handed in until May 15, 2006 with reference to the following subject areas:
• Collaborative learning in apprenticeship and further education
• E-learning-projects in schools, universities and companies
• Virtual learning and knowledge-platforms
• Learning in contemporary society
• Intercultural learning online
• Innovative e-learning-concepts
• Collaborative learning in specific fields, e. g. e-business, civil society, etc.
• Knowledge management
• Learning theories and online-learning
• The Internet as a space for learning and knowledge
Please register at: http://www.learning-communities.at .
21 april 2006
CLIL v Estoniji
Morebiti imam zgrešene predstave, ampak kaj ne gre dejansko za to, da je jezik splošen zato, ker se osredotoča na toliko različnih vsebinskih področij? Zakaj torej potreba, da se poudarja element vsebine? Zaradi povečane pozornosti besedišču? Zaradi povečane pozornosti določenemu besedišču? Zaradi potreb založb, jezikovnih politikov in piscev materialov po novem zaslužku? Ali je moreiti leksikalni val zajel srednje šole in jo je potrebno predstavljati pod nekim novim imenom samo zato, da se ne bi zamerili tistim, ki so desetletja poudarjali samo slovnični oz. oblikoskladenjski način? Ali morda gre za jačanje tistih (političnih) struj, ki svoj obstoj opravičujejo s konstantnim iskanjem in prodajanjem starih naukov v novi preobleki (po zgledu poslovnega sveta)? Kje je tukaj konceptualni premik?
Pri vsem tem se mi zdi še posebej žaljivo to, da od učiteljev tujih jezikov pričakujejo, da slepo sledijo novim muham enodnevnicam tistih, ki živijo od prodaje cesarjevih oblačil.
Kolegi in kolegice, kdaj boste dvignili svoj glas in rekli kaj na to temo? Val prihaja tudi k nam. Ste pripravljeni nanj? Kdaj se bo začel dialog med nami, če ostajamo brez besed celo tu, v spletnem dnevniku, kjer lahko vsi svobodno predstavimo svoja videnja lastne stroke bodisi v obliki prispevka (glej navodila za pisanje prispevkov) ali komentarja prispevkov kolegov?
16 april 2006
Razvijanje bralne spretnosti
Članek poroča o eksperimentu, v katerem 27 letni Grk, ki se uči francoščine, z branjem daljših poenostavljenih besedil (readers) poskuša v enem mesecu izboljšati svoje znanje tujega jezika. Besedila so skupaj obsegala 30.000 besed, napisana pa so bila na zahtevnostni stopnji, za katero so predvidevali, da vsebuje le približno 5% neznanih besed.
Raziskava je spremljala 133 besed (70 samostalnikov in 63 glagolov), ki so se v besedilih ponavljali. Mladeničevo poznavanje besed so z istimi testi preverili pred pričetkom eksperimenta in po njem. Test je obsegal tri dele: poznavanje črkovanja besed, njihovih pomenov in slovničnih značilnosti. Rezultati so pokazali precejšen napredek v črkovanju samostalnikov, ravno tako tudi v poznavanju pomena besed (besede, ki so se manj kot trikrat pojavile v besedilih, si je mladenič slabše zapomnil) in njihovih slovničnih značilnosti.
Poznavanje besed se je v enem od treh aspektov izboljšalo za dve tretjini 133 besed. Do največjega premika naprej je prišlo v črkovanju besed, saj se je črkovanje izboljšalo tudi pri besedah, ki jih je maldenič srečal le 1-3 krat v vsem tem času. Poznavanje pomena besed se je občutno pričelo izboljševati šele pri besedah, ki so se v besedilu pojavili vsaj 4-5 krat. Raziskovalca sta tudi ugotovila, da do izboljšav ni prišlo pri nekaterih besedah, pa čeprav so se v besedilih pojavile več kot 10 krat ali celo več kot 20 krat. Zanimivo, mar ne?
Poznavanje členov pred samostalniki se je občutno zboljšalo, kar pa ne velja za poznavanje predlogov, na katere se v francoščini vežejo glagoli.
Zanimivosti je še veliko. Članek je vsekakor vreden natančnega branja pa tudi razmisleka, odpira namreč cel kup novih vprašanj.
Mimogrede, ve kdo za raziskave, ki so proučevale razvijanje poznavanja strokovnega besedišča s pomočjo prebiranja daljših strokovnih besedil?
15 april 2006
Kakšen bi moral biti dober učitelj tujega jezika stroke?
What makes an accomplished TESOL teacher in Australia?Dispositions towards TESOL
1. TESOL teachers espouse the values of cultural inclusivity, multiculturalism, multilingualism, reconciliation and anti-racism.
2. TESOL teachers appreciate the pivotal role of language and culture in learning, teaching and socialisation.
3. TESOL teachers commit to reflective practice and program evaluation that is responsive to students' cultural and linguistic history and environment.Understandings about TESOL
1. TESOL teachers are familiar with and can critique existing provisions, policies, and curriculum and assessment frameworks.
2. TESOL teachers understand the linguistic, cultural and contextual factors involved in the development of English as an additional language.
3. TESOL teachers know a range of teaching and assessment practices and resources, and can evaluate them in terms of the context.Skills in TESOL
- TESOL teachers respond to students' experiences and aspirations by developing appropriate educational provisions.
- TESOL teachers appropriately select and sequence language and culture content to provide for and critique meaning-making in diverse texts and contexts.
- TESOL teachers scaffold students' learning and English language development through appropriate classroom interaction, negotiation, teaching strategies, activities, materials and assessment.
Kaj menite, bi bil tudi pri nas potreben pogovor o standardih poučevanja tujega jezika stroke in standardih (dovolj) dobrega učitelja tujega jezika stroke?
12 april 2006
CLIL ne počiva
Prva je CLIL Competence-building for Globalization: Quality in Teaching through a Foreign Language (Helsinki, Finska, 15-16.2006), druga pa Integrating Content and Language in Higher Education (ICLHE 2006), 28.6. do 1.7.2006 v Maastrichtu.
Oglejte si spletne strani, preberite si programe konferenc in presodite sami. Presenetljivo, organizatorji konference v Maastrichtu se izrecno zahvaljujejo velikemu številu prijavljenih abstraktov. Zdi se, da učitelji kar tekmujejo za novo tržno nišo. Morebiti pa jezika stroke še ne poznajo.
Pa še to. Lahko si ogledate tudi program konference IATEFL v GB, ki se ravno sedaj odvija. V oči mi je padel prispevek, ki obljublja, da bo udeležence naučil nekaj trikov o tem, kako preživeti v razredu s slušatelji poslovne angleščine brez veliko truda in osnovnega poznavanja poslovnega sveta. Še nekdo, ki se mu ne da in išče bližnjice?
27 marec 2006
Kako daleč v specifičnost želimo?
Tako sem poiskala in ponovno prebrala članek Kena Hylanda "Specificity revisited: How far should we go now?" (English for Specific Purposes, 21/4 (2002) 385-395) Ga poznate? Izjemen je. Dovolite, da povzamem samo zadnja dva odstavka.
"Together, all this leads to the important conclusion that expertise in a subject means being able to use its discourses in the specific ways that one's readers are likely to find effective and persuasive. While we may often talk about reports, memos, oral presentations, and so on as overarching genres and universal skills, these take on meaning only when they are situated in real contexts of use. Put simply, students do not learn in a cultural vacuum: their disciplinary activities are a central part of their engagement with others in their disciplines and they communicate effectively only by using its particular conventions appropriately.
ESP therefore involves developing new kinds of literacy, equipping students with the communicative skills to participate in particular academic and professional contexts. Establishing exactly what are the specific language, skills, and genres of particular groups on which we need to base learning priorities may well be expensive, time consuming and skill-intensive. But it is this research which both makes our teaching effective and our practices professional, and we should not give these up easily. There is, then, only one possible response to the question posed in the title of this paper: effective language teaching in the universities involves taking specificity seriously: It means we must go as far as we can." (Hyland, 2002:393-394)